Osamljenost, nepoznana bolezen – Manfred Spitzer

Ljudje smo dejansko edini sesalci, ki smo še posebej ustvarjeni za življenje v skupnosti. Družbena, družabna bitja smo že od Aristotela naprej. Ste vedeli, da smo 80 odstotkov svojega časa v družbi z drugimi? Večina nas je raje v družbi kot sama.

Kaj so nam prinesla družabna omrežja?

Leta 2017 so v strokovni reviji American Journal of Preventive Medicine objavili znanstveno raziskavo, ki so jo opravili na ameriškem reprezentativnem vzorcu 1787 mladih odraslih. Pokazala je tesno povezavo med doživljanjem osamljenosti in uporabo družabnih omrežij. Z osamljenostjo je zelo povezana zadnja leta precej vzpodbujana naravnanost nase in materializem (vzpon s plenilskim kapitalizmom) ter permisivna vzgoja otrok. Trend večje naravnanosti nase in s tem večjega števila osamljenih ter manjšega števila osredotočenih na družbo se v ZDA z recesijo ni prekinil.

I generacija (jaz generacija)

Največja razlika v primerjavi s preteklimi časi je vseprisotnost digitalne informacijske tehnologije, ki je popolnoma preusmerila pozornost in spremenila komuniciranje, vrednote, stališča, predvsem pa prej popolnoma običajno ravnanje v vsakdanu. Selfie je častitljiv oxfordski angleški slovar razglasil za besedo leta. Mladi ocenjujejo sebe in druge po številu prijateljev in všečkov na FB ali sledilcev na Twitterju. Milenijci, ki so odraščali s čezmernim odmerkom precenjevanja samega sebe in tehnologije za samo promocijo, ki sta sprožila vihar popolnega narcizma. Leta 2007 je bilo po besedah ameriškega publicista Christopherja Orleta pri dveh tretjinah dijakov moč prepoznati nadpovprečne znake samo poveličevanja, kar 30 odstotkov več kot petindvajset let prej. Milenijci so bili bolj prepričani vase, bolj samozavestni in do konca samozaljubljeni, čeprav po avtorjevi oceni niso imeli nobenega razloga za to. Pri tem je poudaril njihovo nižjo izobrazbo, izrazitejšo površnost, klavrno bednost in manjšo čustveno zrelost.

Osamljenost

Osamljenost ni isto kot družbena osamitev, temveč je to njen psihološki vidik. Izraz osamljenost uporabljamo za subjektivno doživljanje – človek se počuti osamljenega, medtem ko se družbena osamitev meri objektivno.

Kdo je osamljen, zakaj je osamljenost tako peklenska in zakaj to, da imate ob sebi kup prijateljev, sploh ne pomeni, da ne čutite osamljenosti … boste našli v tej izjemno zanimivi knjigi.

Več o mojih video vsebinah na mojem Youtube kanalu. Video treningi za življenje kot si ga želiš.  https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Damjana Bakarič

Related Posts

by
Sem avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Motivatorka, youtuberka ter predavateljica. Univerzitetna diplomirana komunikologinja. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Ti pa si ravnokar na moji spletni strani. Živijo! :-) Mi smo ta človek, v katerem je moč. Kar mislimo, na kar se osredotočamo, to smo, tega bo vedno več. Naše misli so vibracija. Kakršne so, takšna vibracija je v nas, na tako vibracijo se priklapljamo in ustvarjamo življenje, ki je prav tako v skladu z njo. Zagrenjenost, nemoč, obup, nezadovoljstvo so nizke vibracije. Če imamo take misli, imamo takšna čustva, s tem ustvarjamo še več istega. Ko pa se odločimo za višjo vibracijo, se odločimo, da bomo odgovornost za svoje življenje končno prevzeli v svoje roke. Ne bomo v vlogi žrtve, ne bomo opazovalci življenja. Postali bomo ustvarjalci. Duševno zdrav človek si prizadeva, da je zadovoljen in srečen. To je njegova primarna potreba. S svojimi mislimi ustvarjamo notranji in zunanji svet, svojo vibracijo, spreminjamo gene. Saj poznate placebo, mar ne? ;) Naredimo si življenje takšno kot si ga želimo. Postajajmo vse boljša različica sebe, odločimo se za ljubezen. Do sebe, do drugih, do sveta. Naučimo se biti srečni v tem trenutku, ki ga imamo. To je veščina, to je mojstrstvo. In je mogoče. :-)
Previous Post Next Post
54 shares