Na prvo žogo se zdi, da zna poslušati vsak odrasel človek. Saj to je vendarle preprosto. Pa ni. V resnici znajo zelo redki dejansko poslušati in slišati. Ne znamo se postaviti v kožo drugega, kajti to je tudi del poslušanja. Poslušamo, da se odzovemo. Zelo redki odrasli znajo poslušati z namenom da bi razumeli.
Prepiri so konstruktivni elementi v nekem razmerju le, če se po njem dva pomakneta na višjo raven. Če razrešita prepir in se iz njega nekaj naučita, začneta prakticirati neko novo ravnanje ali delovanje. Vendar veliko parov tekmuje. Vse preveč parov vodijo rane iz otroštva, ki so, navkljub vsemu delu, ostale nepredelane. ‘Jaz, jaz, jaz’, za pretvezo ljubim te. V večini razmerij ne zasledimo dejanskega ‘ljubim te’, ‘mar mi je zate’. Če nekoga ne slišiš, ga ne moreš razumeti. In če ga ne razumeš, ga ne zmoreš ljubiti. No, lahko ga ljubiš na način, ki ga on ne bo razumel, zato se ne bo čutil ljubljenega.
Tako se naslednjič ob prepiru raje ustavimo. Ne podivjajmo in ne dovolimo si, da nas bodo čustva povlekla vanj. Namesto da kažemo s prstom na drugega, poglejmo vase. Kaj bi lahko naredil/a bolje? Sem ga/jo slišal/a? Ga/jo sploh razumem? Ali sploh razumem sebe? Poznam svoje meje. Jih znam izraziti?
Damjana Bakarič
Sem avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Delam na področju človeških odnosov, psihologije in komunikacije. Organiziram debatno družabne večere Srečaj me za vse samske, ki si želijo poglobljenih odnosov. Gre za povsem nov koncept družabnih večerov za samske, saj pridejo ljudje, ki se zavedajo, da je partnerski odnos najpomembnejši odnos, kraljica vseh odnosov. Za vse nesamske ustvarjam Srčne debate za izboljšanje (partnerskih) odnosov. Razširjam tudi Gibanje poglobljencev za vse, ki imajo raje globino kot površinskost. Kajti ta svet/sistem promovira na instant rešitve kar pa človeško dušo uničuje. Predvsem odnose med moškimi in ženskami. S svojimi vsebinami združujem moške in ženske, da moški postanejo spet moški in ženske spet ženske. Po izobrazbi sem komunikologinja. Ko sem doživela izgorelost, panične napade in hudo tesnobo, sem se dokončno prebudila in odločila za svojo pot, zbrala pogum in začela delati to, kar sem si vedno želela. Mi smo ta človek, v nas je moč. Kar mislimo, na kar se osredotočamo, to smo. Naše misli so vibracija. Kakršne so, takšna vibracija je v nas, na tako vibracijo se priklapljamo in ustvarjamo življenje, ki je prav tako v skladu z njo. In ti, ja ti, ti imaš vso moč v sebi. Sistem te je naučil naučene nemoči. Zato iščeš svojo moč zunaj namesto v sebi. Naredimo si življenje takšno kot si ga želimo. Postajajmo vse boljša različica sebe, odločimo se za ljubezen. Do sebe, do drugih, do sveta. Naučimo se biti srečni v tem trenutku in s tem, ki ga imamo. To je veščina, to je mojstrstvo. In je mogoče. :-) In takrat premagamo programiranje matrice.
