Slovenija je vstala. Ljudstvo ima dovolj psihičnega nasilja, ki ga oblast preko množičnih medijev izvaja vsak dan leto in pol, 24 ur na dan. Manipulacije, zavajanja, laži, pritiski, prisila, gaslighting, vzbujanje občutkov krivde. Ustrahovanje s podatki o virusu. Mi imamo dovolj. Dovolj imamo, da izgubljamo delo, ker se ne želimo cepiti, da smo izgubili svobodo, človekove in državljanske pravice, ker je naš pogoj za življenje PCT. Vemo, kaj se dogaja. Vemo, kaj je ideja vsega tega – nov svetovni red.
Vsa svoja dejanja, torej psihično in tudi fizično nasilje, opravičujejo z izgovorom, kot svoje udarce moški opravičuje ženski, ki jo natepe vsak dan: oprosti, zaneslo me je, ljubim te. Oblastnike zanaša zaradi iskrene skrbi za naše zdravje. Zato nas maltretirajo vsak dan. In ker nam je to domače – kupimo.
Smrti in na kupe poškodovanih, vendar gre karavana dalje
Včeraj je bila potrjena smrt 20-letnega dekleta. Prejela je CEPIVO. Stroka, kot sem uspela videti iz izprijene oddaje ene najbolj lažnivih televizijskih hiš, je mirno dejala: smrt lahko pripišemo cepivu. Včeraj sem oddajo, ki me je silila na bruhanje, gledala celih pet minut. Po letih ne gledanja. Bom sila odkrita: ko sem videla obraze oblastnikov, ki so komentirali včerajšnji shod ljudstva Slovenije po ljubljanskih ulicah, je moje telo zvilo. Njihove oči so bile prazne, to niso bili ljudje, to niso ljudje, to so lutke, anorganska bitja, katerih oči so prazne. Iskala sem nekaj, nek lesk, neko sočutje v teh očeh, a sem z grozo ugotovila, da ga ni. Oči so ogledalo duše. To niso prazne marnje in neko nakladanje, to so tista resnična dejstva. Vprašala sem se, le kaj jemljejo, ker ti njihovi pogledi in njihove oči niso pogledi čustveno zdravega človeka. Hlad, distanca, anorganskost, popolno ne sočutje, meni so delovali bolno in pokvarjeno. Da ne omenjam nekega bitja ženskega spola, kajti zame to ni več človek, ki ima moč, je na oblasti, pa vseeno naroča cepivo in sili prebivalstvo v cepljenje. Boš prevzela odgovornost za smrti ljudi in za njihova poškodovana telesa po cepivu? Oblastniki, podpišite papirje in začnite za vsakega državljana prevzemat odgovornost. Takoj, zdaj.
KAJ VAM JE? KAJ JE NAM? DA TO DOVOLIMO? ZBUDIMO SE, PRISOLIMO SI KLOFUTO, ČE JE TREBA. UMRLI STA DVE OSEBI, MED NJIMI DEKLE STARO 20 LET. ALI SE ZAVEDAMO, KAJ TO POMENI? TO POMENI, DA ČE SMO ČUSTVENO ZDRAVI, MORAMO CEPLJENJA NEMUDOMA/TAKOJ ZDAJ USTAVITI. LJUDJE UMIRAJO, A ZGODBA, KARAVANA GRE DALJE. NE LE TO. LJUDJE MI POROČAJO O STRANSKIH UČINKIH, SMRTI JE TUDI VEČ. A O TEM NE POROČAJO. VSEENO JE, DOKLER SE NE ZGODI NAM. POTEM OSTANEŠ SAM, IN ŠELE TAKRAT SPREVIDIMO, KAKŠNA BOLNA IGRA JE VSE SKUPAJ. KAJTI, KO BOŠ OD CEPIV IMEL POŠKODOVANO TELO, BOŠ ZAGOTOVO OSTAL SAM. TAKRAT NE BO FARMACEVTSKEGA PODJETJA, KI JE IZDELALO CEPIVO, TUDI ZDRAVNKA NE, KI TE JE CEPIL. TUDI OBLASTNIKOV, KI NAS SILIJO V CEPLJENJA, NE. TAKRAT BOŠ POŠKODOVAN OSTAL SAM.
Pazljivo sem spremljala naracijo včerajšnje oddaje. Voditelj, ki po navadi nori in skače do stropa ter povsem neposredno napada svoje goste z vprašanji, kar je prav, če nekaj ni prav, je bil včeraj kot polit kuža. Ves preplašen je z milim glaskom kot oproda oblasti spraševal oblastnike o protestu. Bojazljivo, previdno, da jih ne razjezi. Nisem mogla verjeti, kakšno transformacijo je dosegel. Za svojo žalostjo sem začutila jezo. Pa ne gre za to več. Kot vidimo, umiranje zaradi cepiv ni pomembno. Pomembna je zgodba. Pomembno je, da svetovna elita preko vlad marionet, ki jih prva mastno plačuje, uvaja še naprej popolni nadzor in kontrolo nad ljudstvom, uvede zeleni list ter pobije tiste, ki niso ekonomsko donosni. Starejše, manj zdrave in podobno.
Vedno več ljudi vidi. Vedno več nas je. Vedno bolj skupaj smo. Povezani. In samo tako lahko premagamo zlo. Povezani in skupaj. Eden za drugega. Druge poti ni.
Oče tega mladega dekleta je ostal sam. Ko sem poslušala zdravnika, ko je opisoval, kako so reševali njeno stanje, kaj vse se ji je zgodilo in da niso mogli praktično nič, mi je jokala duša. A si sploh predstavljamo? To je nedolžna žrtev, in ni edina, te svetovne plenilske elite, ki izvaja množični pomor. Vse vlade ji pri tem pomagajo. V Tanzaniji predsednik ni želel sodelovati pri tem. V nekaj dneh je bil mrtev.
Na zunaj je vse videti običajno, a ravno to je zanka, ki nas pelje v nepovratno
Najhuje je, ko sedimo za računalniki, se sprehajamo po ulici in se peljemo z avtomobilom, vse je videti normalno. Tole, o čemer pišem, se zdi, kot nekaj surrealističnega, neresničnega. Tudi meni se in vsak dan se vprašam: ali vidiš prav? Ker ne zmorem verjeti. In ravno zato se nam zateguje zanka vsak dan bolj – ker še vedno ne zmoremo verjeti, da se to res dogaja. In zato jim uspeva. Če bi na ulici videli pokole, tanke, vojsko, policijo, takrat bi verjeli. Ta dvojnost nas drži v spanju. Na videz je vse v redu. A to je le izjemna zanka, prav ta, ki nas pelje v nepovratno. Hvala vsem, ki ste včeraj prišli na ulico. Ta lažniva oddaja je ljudi spet prikazala kot nasilneže, izgrednike. Hecno, bila sem tam, a tega nasilja, ki so ga v oddaji omenjali, nisem zasledila. Baje je ljudstvo povzročilo ogromno škodo včeraj. Zanima me s čim. S hojo po Celovški? Kajti, jaz ne razumem s čim smo povzročili škodo. Kajti jaz vidim le nasilno oblast, ki nas leto in pol psihično maltretira prek množičnih medijev, nas ustrahuje in potiska v kot z ukrepi in novim načinom življenja, ki nam jemlje pravice in svobodo. Manipuliranje, laži, prirejanje podatkov, psihično nasilje. Kajti jaz vidim naracijo, ki želi ljudi razdeliti in jih vsak dan bolj pritiska ob tla. To je za mene najhujša oblika nasilja. To je za mene najhujša oblika škode, ki jo lahko naredi človek. Kajti leta bomo potrebovali, da se izkopljemo iz te kolektivne travme, če sploh kdaj. In ta oblast sedaj upa reči, da je ljudstvo nasilno? Ljudstvo, ki je jasno končno izrazilo svoje mnenje in kot sem jih včeraj začutila, bodo s tem nadaljevali, je nasilno? Od kdaj ne smemo na miren način izražati svojega mnenja?
Hvala vsem sočutnim ljudem, ki ste včeraj hodili na ljubezenskem maršu. Hvala vam za energijo, za sočutje, za te prelepe oči. Videla sem vaše duše. In to me pomirja. Začutila sem vaša srca in končno sem bila doma. To je bil zgodovinski trenutek. Bojevite, sočutne, srčne duše, ki so korakale za svojo svobodo, za pravico do dela, do odločanja o svojem telesu, za pravico do gibanja. Za pravico do ENAKOSTI, ENAKOPRAVNOSTI! Hvala vam.
Več o mojih video vsebinah na mojem Youtube kanalu. Video treningi za življenje kot si ga želiš. https://www.youtube.com/user/MsDamjana
Damjana Bakarič
