Kako se nam sploh ne sanja, kaj o nas misli ali čuti drugi

Nedavno sem imela priložnost spremljati samske ljudi, ki se iščejo. Spremljala sem skupne dogodke, njihova srečanja in zatem tolmačenja teh dogodkov in čustev drugega. Šokiralo me je.

Šokiralo me je, kako slabo prepoznavamo sebe in čustva drugih. O istem dogodku, kjer je dekle, ki je bilo v svojem srcu najčistejše od vseh, za moškega, s katerim se je dobila na zmenku, obveljala kot nedostopna, da on ne čuti ničesar. V resnici je bilo dekle skromno, iskreno, s čisto dušo, ki se ni metalo po njem in ga napadalo s poljubi. Zanimivo, zabavno, pristno. Z njo je bil vse sam en velik smeh, tudi ob trpkih momentih je znala začiniti s hecom. On je to dekodiral kot: »Žal mi je, ne čutim iskric.« Vendar je bila, recimo ji Ida, popolnoma zainteresirana zanj. Na tisti iskren, čist, pravi način. Je pa res, da se ni želela poljubljat z njim, ker ji poljubi pomenijo intimnost in poljubljala se bo, tako ona, ko bo z njim bolj povezana, ko bo začutila, da je prav.

Kot ženska, zunanja opazovalka, z lahkoto trdim, da je bila zanj povsem zaintereseirana na pravi način. Vendar on tega ni dojel. Mislil je, da se z njo v povezavi z njim ne dogaja nič in da med njima ni ničesar. Da je vse na osnovi prijateljstva. Naj povem, da je bil v vseh mogočih kombinacijah z ženskami, prav z Ido najbolj vesel, radosten, vsi, ki smo opazovali, smo videli pristne iskrice. Mislim, d ani bilo nikogar med nami, ki si ni zaželel tega, da bi sam rad z nekom občutil enako. Kako to, da jih ta moški ni opazil, ni zaznal?

Povsem me je šokiralo. Kako povsem drugače je mislil o njima, kot je razmišljala Ida. Noro. Spet se mi je razodelo, kako se med seboj nemalokrat sploh ne razumemo, kako pademo na osnovah spoznavanja, ob prvi komunikaciji. Grozljivo. Koliko napačnih zaključkov, smeri in trpljenja, ker se ne slišimo, se ne potrudimo razumeti drugega. Ta moški je na koncu izbral drugo žensko. Povsem umetno, zlagano, ki se je zdela, kot da vse, kar mu pove, bere iz knjige. Neavtentično. Med njima ni bilo videti ali začutiti niti ene same iskrice. Goli fejk. On je izbral njo, ker mu je po njegovem dala tiste iskrice, ki jih je iskal. Pa veste, kaj so zanj bile iskrice? To, da se je bila z njim voljna poljubljati na vsakem koraku in se mu dobesedno metati v naročje. Uf.

Ida ga je zmeraj nasmejala. Zmeraj ga je spravila v dobro voljo. Njuna osnova je bila prijateljska, človek, ki ju je opazoval, je imel na voljo čutiti, kako njima nikdar ne bo dolgčas. Ko sta skupaj počela stvari, sta se noro zabavala. Vseskozi hec in smeh. In Idina duša je bila čista, nepokvarjena. Ta moški tega ni videl. Ne, ne, Ida je lepa, blazno privlačna. Vendar on ni prepoznal tega, da bi jo moral nemudoma zgrabit in je nikdar ne izpustiti. Kajti taka dekleta/ženske so redke.

In ja, še bistvo: On je iskal prav to, kar je bila Ida. Pa ni dojel, da je ona prav to, kar išče že vse življenje.

Več o mojih video vsebinah na mojem Youtube kanalu. Video treningi za življenje kot si ga želiš.  https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Damjana Bakarič

Tags: carosuel small

Related Posts

by
Sem avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Motivatorka, youtuberka ter predavateljica. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Ti pa si ravnokar na moji spletni strani. Živijo! :-) Mi smo ta človek, v katerem je moč. Kar mislimo, na kar se osredotočamo, to smo, tega bo vedno več. Naše misli so vibracija. Kakršne so, takšna vibracija je v nas, na tako vibracijo se priklapljamo in ustvarjamo življenje, ki je prav tako v skladu z njo. Zagrenjenost, nemoč, obup, nezadovoljstvo so nizke vibracije. Če imamo take misli, imamo takšna čustva, s tem ustvarjamo še več istega. Ko pa se odločimo za višjo vibracijo, se odločimo, da bomo odgovornost za svoje življenje končno prevzeli v svoje roke. Ne bomo v vlogi žrtve, ne bomo opazovalci življenja. Postali bomo ustvarjalci. Duševno zdrav človek si prizadeva, da je zadovoljen in srečen. To je njegova primarna potreba. S svojimi mislimi ustvarjamo notranji in zunanji svet, svojo vibracijo, spreminjamo gene. Saj poznate placebo, mar ne? ;) Naredimo si življenje takšno kot si ga želimo. Postajajmo vse boljša različica sebe, odločimo se za ljubezen. Do sebe, do drugih, do sveta. Naučimo se biti srečni v tem trenutku, ki ga imamo. To je veščina, to je mojstrstvo. In je mogoče. :-)
Previous Post Next Post
119 shares