Nedavno sem imela priložnost spremljati samske ljudi, ki se iščejo. Spremljala sem skupne dogodke, njihova srečanja in zatem tolmačenja teh dogodkov in čustev drugega. Šokiralo me je.
Šokiralo me je, kako slabo prepoznavamo sebe in čustva drugih. O istem dogodku, kjer je dekle, ki je bilo v svojem srcu najčistejše od vseh, za moškega, s katerim se je dobila na zmenku, obveljala kot nedostopna, da on ne čuti ničesar. V resnici je bilo dekle skromno, iskreno, s čisto dušo, ki se ni metalo po njem in ga napadalo s poljubi. Zanimivo, zabavno, pristno. Z njo je bil vse sam en velik smeh, tudi ob trpkih momentih je znala začiniti s hecom. On je to dekodiral kot: »Žal mi je, ne čutim iskric.« Vendar je bila, recimo ji Ida, popolnoma zainteresirana zanj. Na tisti iskren, čist, pravi način. Je pa res, da se ni želela poljubljat z njim, ker ji poljubi pomenijo intimnost in poljubljala se bo, tako ona, ko bo z njim bolj povezana, ko bo začutila, da je prav.
Kot ženska, zunanja opazovalka, z lahkoto trdim, da je bila zanj povsem zaintereseirana na pravi način. Vendar on tega ni dojel. Mislil je, da se z njo v povezavi z njim ne dogaja nič in da med njima ni ničesar. Da je vse na osnovi prijateljstva. Naj povem, da je bil v vseh mogočih kombinacijah z ženskami, prav z Ido najbolj vesel, radosten, vsi, ki smo opazovali, smo videli pristne iskrice. Mislim, d ani bilo nikogar med nami, ki si ni zaželel tega, da bi sam rad z nekom občutil enako. Kako to, da jih ta moški ni opazil, ni zaznal?
Povsem me je šokiralo. Kako povsem drugače je mislil o njima, kot je razmišljala Ida. Noro. Spet se mi je razodelo, kako se med seboj nemalokrat sploh ne razumemo, kako pademo na osnovah spoznavanja, ob prvi komunikaciji. Grozljivo. Koliko napačnih zaključkov, smeri in trpljenja, ker se ne slišimo, se ne potrudimo razumeti drugega. Ta moški je na koncu izbral drugo žensko. Povsem umetno, zlagano, ki se je zdela, kot da vse, kar mu pove, bere iz knjige. Neavtentično. Med njima ni bilo videti ali začutiti niti ene same iskrice. Goli fejk. On je izbral njo, ker mu je po njegovem dala tiste iskrice, ki jih je iskal. Pa veste, kaj so zanj bile iskrice? To, da se je bila z njim voljna poljubljati na vsakem koraku in se mu dobesedno metati v naročje. Uf.
Ida ga je zmeraj nasmejala. Zmeraj ga je spravila v dobro voljo. Njuna osnova je bila prijateljska, človek, ki ju je opazoval, je imel na voljo čutiti, kako njima nikdar ne bo dolgčas. Ko sta skupaj počela stvari, sta se noro zabavala. Vseskozi hec in smeh. In Idina duša je bila čista, nepokvarjena. Ta moški tega ni videl. Ne, ne, Ida je lepa, blazno privlačna. Vendar on ni prepoznal tega, da bi jo moral nemudoma zgrabit in je nikdar ne izpustiti. Kajti taka dekleta/ženske so redke.
In ja, še bistvo: On je iskal prav to, kar je bila Ida. Pa ni dojel, da je ona prav to, kar išče že vse življenje.
Več o mojih video vsebinah na mojem Youtube kanalu. Video treningi za življenje kot si ga želiš. https://www.youtube.com/user/MsDamjana
Damjana Bakarič
