Kdo sme jesti tortico v kavarni in kdo jo lahko poje le zunaj?

Problem je, da sprejemamo sledečo situacijo, ki le na videz izgleda sila nedolžna.

Danes je mrzlo, sedeti na terasi ni luštno. Gledam. V kavarni lahko sedijo tisti, ki imajo odprte račune na podjetja, družina, ki je prišla na tortice, pa je morala sedeti zunaj. V bundah, s kapami. Očitno nimajo možnosti, da plačajo račun prek podjetja.

Predstavljajte si to, kar opisujem. Torej: notri v kavarni so ljudje na toplem, kramljajo, pijejo, se pogovarjajo, zunaj pa družina je torte in zmrzuje. Ker ne smejo pojesti notri, v kavarni! To je diskriminacija, ki se na prvi pogled zdi mini, mala, nepomembna, nekateri od vas bi jo poimenovali kaprica. Kaj pa rineš ven, doma ostani, ne? A gre za veliko veliko več kot to. Gre za to, da nekdo lahko, drugi ne.

Čakaj, kaj že pravi Ustava?

D I S K R I M I N A C I J A.

Najprej se začne na drobno, postane normalno, običajno, potem se razširi na veliko. Da ne omenjam absurda, kako in zaradi koga so spremenili pravila v kavarnah – da B2B je dovoljeno, ostalo ne. Potiho, in potem so si izmišljevali, da je bil B2B možen tudi prej. Zanimivo, da tega nihče ni vedel, mar ne?

Več o mojih video vsebinah na mojem Youtube kanalu. Video treningi za življenje kot si ga želiš.  https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Damjana Bakarič

Tags: carosuel small

Related Posts

by
Sem avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Motivatorka, youtuberka ter predavateljica. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Ti pa si ravnokar na moji spletni strani. Živijo! :-) Mi smo ta človek, v katerem je moč. Kar mislimo, na kar se osredotočamo, to smo, tega bo vedno več. Naše misli so vibracija. Kakršne so, takšna vibracija je v nas, na tako vibracijo se priklapljamo in ustvarjamo življenje, ki je prav tako v skladu z njo. Zagrenjenost, nemoč, obup, nezadovoljstvo so nizke vibracije. Če imamo take misli, imamo takšna čustva, s tem ustvarjamo še več istega. Ko pa se odločimo za višjo vibracijo, se odločimo, da bomo odgovornost za svoje življenje končno prevzeli v svoje roke. Ne bomo v vlogi žrtve, ne bomo opazovalci življenja. Postali bomo ustvarjalci. Duševno zdrav človek si prizadeva, da je zadovoljen in srečen. To je njegova primarna potreba. S svojimi mislimi ustvarjamo notranji in zunanji svet, svojo vibracijo, spreminjamo gene. Saj poznate placebo, mar ne? ;) Naredimo si življenje takšno kot si ga želimo. Postajajmo vse boljša različica sebe, odločimo se za ljubezen. Do sebe, do drugih, do sveta. Naučimo se biti srečni v tem trenutku, ki ga imamo. To je veščina, to je mojstrstvo. In je mogoče. :-)
Previous Post Next Post
357 shares