Zavihaj rokave in se bori, ne kloni v tesnobi in obupu!

Vsak dan poslušam zgodbe o strahu. Ljudi, ki so izgubili delo, posel, službe. V medijih tega ni, kolikor jih pogledam, vedno le na hitro z enim očesom, za nekaj sekund na mesec. Prej smo, ko sem delala še na Tedniku, hlastali za zgodbami resničnih/običajnih ljudi. Kje so zgodbe zdaj?

A so. Med nami in z nami.

Človek, ki ima delo in najmanj 100 m2 stanovanjske površine, ne vidi, ne razume človeka, ki nima več dela, ki živi na 44 m2 s še tremi ali štirimi družinskimi člani. Takih ni malo. Veliko jih je. A jih danes ne vidimo. Človek, ki ima redne mesečne dohodke, ne zmore razumeti stiske tistega, ki od marca ni zaslužil ničesar.

Človek, ki ima službo v javni upravi, danes pa dela od doma, ne zmore razumeti lastnika bara, restavracije, lokala, ki ima zaposlenih 30 ljudi, od katerih danes nihče ne dela. Lastnik družinske restavracije, ki je garal zanjo 30 let, je danes brez vsega. Brez dela in denarja so vsi, ki so pri njem zaposleni. To za seboj potegne na tisoče ljudi. Gre viralno. Nekateri lastniki lokalov, ali najemniki, ne zmorejo plačevati niti osnovnih stroškov. Propadel je turizem. Vrata so zaprli vsi turistični obrati. Si predstavljate, koliko osebnih zgodb zaradi tega trpi? Si predstavljate trpljenje zadaj, ki ga ne vidimo, ker se o tem danes pač ne poroča? To trpljenje gre viralno.

Imamo pravice. Med drugim pravico do dela in dostojnega življenja. Imamo pravico, ki govori o nedotakljivosti telesa. Ni čas za obup, ni čas za obtoževanje in sovraštvo, ki ga razpihuje vladajoči tim posameznikov. Ne bodimo kot oni. Ne dovolimo, da nas povezuje sovraštvo. Ustvarimo si življenje tako, da nas povezuje ljubezen. Zato ne dovolimo, da nas ustrahujejo preko medijev, kjer marsikdo uporablja komunikacijo, ki razpihuje le strah, paniko in sovraštvo. Ti ljudje bi morali za svoje besede in delovanje odgovarjati. Zdrav človek ne potrebuje moči nad drugimi. To drži. Zdrav človek pomirja ljudi, išče rešitve in pomaga. Zdrav človek ne razširja panike, strahu, najmanj pa v tem uživa. Ne govorim le o politikih, govorim o vseh, ki v medijih sodelujejo s takšnimi izjavami. Govorim o vseh ljudeh, o zdravnikih, znanih osebnostih, osebnostih, ki v družbi uživajo spoštovanje. O vplivnih ljudeh, ki jih ljudje poslušajo. Komunikacija v slovenski družbi je komunikacija sovražnosti. Razdora. Komunikacija vplivnežev v Sloveniji ne pomirja, temveč ustrahuje in ustvarja paniko.

Zato je izjemno pomembno, da se zavedamo, da imamo moč. Da lahko spremenimo sebe in svet okoli sebe. Pomembno je, da se zavedamo, da ni potrebno, da nas je strah. Ali smo tesnobni, ne vidimo izhoda in ne čutimo perspektive. To je vloga podreditve, to je naučena vloga nemoči, to je vloga, kjer klonimo in pristanemo na vlogo žrtve, ki je svoje življenje dala v roke nekomu drugemu. A za svoje življenje smo odgovorni sami. Tudi za svoje zdravje. Duševno zdrav človek to ve.

Namesto tega se osredotočimo. Osvobodimo strahu. In se povežimo z ljudmi, ki nas navdihujejo, s katerimi ustvarjamo konstruktivno in dobro. Gibajmo se. Pojdimo v naravo. A ne bežimo. Delujemo z ljubeznijo za zdravo, povezovalno in perspektivno Slovenijo. Z dejanji.

Kako? Kmalu.

Več o mojih video vsebinah na mojem Youtube kanalu. Video treningi za življenje kot si ga želiš.  https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Damjana Bakarič


by
Sem avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Motivatorka, youtuberka ter predavateljica. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Ti pa si ravnokar na moji spletni strani. Živijo! :-) Mi smo ta človek, v katerem je moč. Kar mislimo, na kar se osredotočamo, to smo, tega bo vedno več. Naše misli so vibracija. Kakršne so, takšna vibracija je v nas, na tako vibracijo se priklapljamo in ustvarjamo življenje, ki je prav tako v skladu z njo. Zagrenjenost, nemoč, obup, nezadovoljstvo so nizke vibracije. Če imamo take misli, imamo takšna čustva, s tem ustvarjamo še več istega. Ko pa se odločimo za višjo vibracijo, se odločimo, da bomo odgovornost za svoje življenje končno prevzeli v svoje roke. Ne bomo v vlogi žrtve, ne bomo opazovalci življenja. Postali bomo ustvarjalci. Duševno zdrav človek si prizadeva, da je zadovoljen in srečen. To je njegova primarna potreba. S svojimi mislimi ustvarjamo notranji in zunanji svet, svojo vibracijo, spreminjamo gene. Saj poznate placebo, mar ne? ;) Naredimo si življenje takšno kot si ga želimo. Postajajmo vse boljša različica sebe, odločimo se za ljubezen. Do sebe, do drugih, do sveta. Naučimo se biti srečni v tem trenutku, ki ga imamo. To je veščina, to je mojstrstvo. In je mogoče. :-)
Previous Post Next Post
158 shares