Moč je znotraj nas, ne zunaj, kot smo se naučili v sistemu. Veste, kaj je naučena nemoč?

Morda poznate njene posledice? Ena od teh posledic je tudi to, kar se zdaj v tem hipu dogaja okoli nas. V t. i. zunanjem svetu, ki ga doživljamo kot močnejšega, edinega objektivnega in veljavnega. Hm, je res tako?

Ljudje smo od malega naučeni, da je svet zunaj tisti, ki nas določa. Da je zunanji svet tisti, v katerem je moč. Mi smo le marionete, ki nas upravlja ta zunanji svet. A v resnici ni tako. V skladu s to miselnostjo, ki je v nas vcepljena praktično od rojstva, podlegamo pasivnosti, ne prevzemamo odgovornosti, ob krizah kot je tale, zamahnemo z roko in si rečemo: “Ah, kaj pa moremo.” Po domače: ne storimo ničesar, ker se vdamo v usodo. Kaj bo nekdo storil, je odvisno od tega, kakšno samozavest ima, predvsem pa je odvisno od tega, kakšne izkušnje je imel posameznik v življenju prej. Čez katere travme je prešel ali ni prešel ter kako uspešno jih je predelal, če jih je. Pojdimo po vrsti.

Ko rečem, da imamo moč mi, da je ta moč v nas samih, mislim na dve stvari. Ena od teh je ta, da posamezniki lahko vplivamo na resničnost. Naj navedem primer:

Poleti leta 1993 so se v mestu Washintgon D. C. zbrali ljudje, 4000 jih je bilo, da bi skupaj meditirali za manj nasilja v tem mestu, ki je bilo eno izmed mest z najvišjo stopnjo nasilja. Ko so vprašali policiste, kaj menijo o tem, so dejali, da bi nižjo stopnja nasilja za 25 odstotkov v tem mestu dosegli le, če bi zapadlo 2 metra snega. Drugače ni možnosti. Uf, še sama se spomnim tega dogodka.

4000 ljudi je meditiralo, šlo je za raziskavo, v njej pa so ugotovili, da se je zaradi te meditacije v tem mestu stopnja nasilja znižala za 25 odstotkov.

Kaj to pomeni?

Pomeni, da lahko s svojimi mislimi vplivamo na resničnost. Najbrž ste že slišali, da je mogoče z mislimi spremeniti tudi vodo, njen zapis.

Torej: v tej krizi imamo moč. Nizko vibracijo lahko spremenimo z višjo vibracijo in s skupnimi mislimi. Mi smo rojeni v sistemu, in ta sistem nas od rojstva uči, da smo v njem predani, da smo vanj vpeti in popolnoma brez moči, zato tako tudi razmišljamo, pravzaprav smo o tem prepričani. Lahko bi rekli, da smo zaradi navade načina razmišljanja postali povsem okorni. Kljub neskončnim možnostim ponavljamo eno in isto. Zato tudi smo nemočni! Pa ni tako. S spremembo misli lahko spremenimo dogajanje. Tudi gene. Dr. Bruce Lipton, mikrobiolog, se s tem ukvarja precej podrobno. V tem hipu je svet v enem nihalu, ki je prav zato najmočnejše. Vsa energija se steka vanj. Veste sami zelo dobro, kako se mu reče. In ni treba, da je tako. Lahko ga spremenimo. Ker imamo moč. Nič zunaj ne nastaja brez tega, kar je v nas samih. Naša notranja resničnost določa zunanjo. Če sodelujemo tako, da podlegamo nečemu od zunaj, bo šlo v tej smeri naprej. Če pa spremenimo tok z mislimi, imamo lepe možnosti, da spremenimo ‘resničnost’. Na tem konceptu, če zares in neskončno sila poenostavimo, temelji tudi kvantna fizika. Znanost, po domače.

Obstajajo drugačni načini. Le vidimo jih ne, dobesedno. Ker smo tako vpeti v rutino ponavljanja istih načinov. Naučeni smo, da nimamo moči, da je moč zunaj. To ne drži.

In da spomnim: z določenimi mislimi lahko zbolimo ali pa se pozdravimo. Saj poznate rek: “man becomes what he thinks about.”

Da ne omenjam placeba in noceba, ki potrjujeta to idejo.

Druga stvar pa je naučena nemoč.

Gre za obnašanje, ko se posameznik vda v usodo, vse se mu zdi brezupno. Pridejo depresija, anksioznost in travme, hkrati pa naučena nemoč izhaja tudi iz njih. Naučena nemoč je pogojena z izkušnjami. Na primer; kadilec je poskusil odnehati s kajenjem že pet krat, vendar mu ni uspelo. Potem kloni, ne poskuša več. Se vda. Nekdo nima sreče v partnerstvih, ker ponavlja isti toksičen vzorec. Po dveh propadlih razmerjih se vda. Tretji skuša zagnati posel, ker ni šlo dvakrat, se vda. Naučena nemoč je pasivnost, je program znotraj, ki pravi: saj ti ne bo uspelo, nima smisla, zunanje okoliščine so močnejše. Človek se vda, prepusti pasivnosti in vlogi žrtve. Naučena nemoč je povezana s pomanjkanjem samozavesti, s premalo motivacije in prepričanjem, ob katerem človek vztraja: jaz sem izguba, itak mi ne uspe. Termin ‘naučena nemoč’ sta osnovala ameriška psihologa Martin Seligman in Steven Maier, ko sta delala poskuse z živalmi, kasneje tudi z ljudmi. Naučena nemoč je program, ki se izvaja, ko naletimo na težke zunanje razmere, ob katerih imamo občutek, da jim nismo kos, da so nad nami, da so močnejše od nas, da nas določajo. Nastopi pasivnost, četudi imamo moč in bi situacijo in stvari lahko spremenili. Tak odnos se zgodi zaradi preteklih izkušenj, ki so nam pokazale, da nimamo moči in kontrole. In potem menimo, da ni nič, kar bi lahko storili sami. In natanko to ne drži. Sami lahko storimo veliko. Najprej se je treba znebiti naučene nemoči. In ne pozabimo- vedno lahko nekaj naredimo. Naučena nemoč nas blokira, v njej se naučimo obupati, vdati. In na tem svetu nismo zato. Tukaj smo zato, da sodelujemo, ustvarjamo, vplivamo in delamo. Da spreminjamo sebe in svet, da presegamo sebe. Da smo aktivni. In ne pasivni. V nas je moč. Ne zunaj. Od malega smo programirani, da nimamo moči, da je moč le zunaj. Vendar to ni res.

Obrnimo smer. Obrnimo prepričanje. V nas je moč. Mi vplivamo na zunanje. Kar je znotraj, je zunaj. Povejte mi, kako bo? Ne verjemite, da nimate prihodnosti. Imamo jo. In sem smo prišli, da ustvarjamo. Da smo aktivni ustvarjalci/kreatorji notranjega in zunanjega sveta.

Več o mojih video vsebinah na mojem Youtube kanalu. Video treningi za življenje kot si ga želiš.  https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Damjana Bakarič

Tags: carosuel
by
Sem avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Motivatorka, youtuberka ter predavateljica. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Ti pa si ravnokar na moji spletni strani. Živijo! :-) Mi smo ta človek, v katerem je moč. Kar mislimo, na kar se osredotočamo, to smo, tega bo vedno več. Naše misli so vibracija. Kakršne so, takšna vibracija je v nas, na tako vibracijo se priklapljamo in ustvarjamo življenje, ki je prav tako v skladu z njo. Zagrenjenost, nemoč, obup, nezadovoljstvo so nizke vibracije. Če imamo take misli, imamo takšna čustva, s tem ustvarjamo še več istega. Ko pa se odločimo za višjo vibracijo, se odločimo, da bomo odgovornost za svoje življenje končno prevzeli v svoje roke. Ne bomo v vlogi žrtve, ne bomo opazovalci življenja. Postali bomo ustvarjalci. Duševno zdrav človek si prizadeva, da je zadovoljen in srečen. To je njegova primarna potreba. S svojimi mislimi ustvarjamo notranji in zunanji svet, svojo vibracijo, spreminjamo gene. Saj poznate placebo, mar ne? ;) Naredimo si življenje takšno kot si ga želimo. Postajajmo vse boljša različica sebe, odločimo se za ljubezen. Do sebe, do drugih, do sveta. Naučimo se biti srečni v tem trenutku, ki ga imamo. To je veščina, to je mojstrstvo. In je mogoče. :-)
Previous Post
71 shares