Hej, ti! Nisi samo številka. Tako so te le prepričali. Zaradi nadzora.

Množično. Neskončna izbira vsepovsod. Seveda navidezna. Kajti ko pogledam od blizu, vidim sranje, ‘samo drugo pakovanje’. Človek v tej poplavi vsega, in tega je preveč, zato se izgublja vrednost, resnično začne verjeti, da je le številka.

Gledam okoli sebe. Na stotine enakih mladenk, žensk, moških. Pravim – na prvi pogled. Ponavadi pri njem ostanemo, ker nimamo časa, morda niti ne energije, da se poglabljamo v stvari. In ravno to je narobe. Postajamo površinski, ker je preveč navidezne izbire. A izbire v resnici ni. Iščem dragulje. Vsi smo številke. Jaz sem številka. Ne opazim. Nisem opazen. Izgubljam se v neskončnosti nepomembnosti le zato, ker smo zasičeni z lastnim sranjem.

V roke vzamem daljinca. Sprehajam se po televizijskih kanalih. Iščem dragulje. Ne najdem ničesar. Imam na voljo vse in še več, a v resnici ni ničesar, kar je vredno. Kdo sem v tej poplavi televizijskih vsebin? Kje je človek? Kam se izgublja njegova pristna vsebina? Zakaj ne vidim nikjer ničesar pristnega? Kako je mogoče, da ne najdem nečesa, kar bi me pritegnilo? Kdo sem? Kdo smo? Samo še številke smo.

Vsak teden se spremenim v obiskovalko neke institucije. Vem, da to sovražiš, ker tega ne maram niti jaz. Izgubljam se v poplavi sivih uslužbencev, ki so pozabili na to, kdo so najprej – ljudje. Nihče me ne uzre kot človeka; važno je le, da moje življenje sledi zapisanim paragrafom nesmiselnih pravil. Znorel bom, moj primer ne gre sem, zakaj me tlačijo v to sranje? Seveda … vsi smo le preklete usrane številke …

Všeč ti je ta ženska. In meni je všeč on. Ne vidi te, ker ne zmore. Ravno tako me ne vidi on. Ker je poplava ženskih in moških obrazov, nam pa zmanjkuje opreme za prepoznavanje. V prezasičenosti so nam crknili senzorji. Skoraj se vdava, mar ne?

Ampak tam spodaj, blizu najinega srca, nekaj utripa. Ne, nisem številka! Več sem. Čutim. Imam dušo. Vreden sem. Spremenil bom vse to. Ja, slišim tvoje bitje srca, moje pravi enako. Ne bova se dala, ker nisva številki. Lahko spremenim vse. Najprej sebe in dvoje dojemanje o številkah in potem lahko spremenim tudi sivega uslužbenca. Sama sem nekoč razbila delček sistema. Za mene ni bilo prostora in ko sem jasno in odločno instituciji in uradnikom izrazila nestrinjanje, so odprli novo mesto, samo za mene. Ne, ne, nimam vplivnih sorodnikov ali prijateljev in ne, nisem spala z direktorjem institucije. Premaknila sem birokracijo, imela sem 20 let.

Zato se zbudi. Vstani. Ne daj se. Nisi številka v tem sistemu. Si človek s sanjami, s strastjo, s srcem in dušo, ki ti neprenehoma šepetata. Začni komunicirati z njima. Vem, da boš srečnejši.

Ti si junakinja. In ti … si junak.

Več o mojih vsebinah v videih na mojem Youtube kanalu. Če ne preneseš odkritosti, raje ne glej. https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Damjana Bakarič,  avtorica knjižne uspešnice Na tesnobi in Na boljše, predavateljica o stresu, izgorelosti, anksioznih motnjah, odnosu do sebe in do drugih ter sveta. Zagovornica počasnega življenja. Moč je v tebi. Da se, vse lahko spremenimo s tem, ko z mislimi in navadami, dejanji ter prepričanji vzpodbudimo drugačne možganske povezave.

Related Posts

by
O meni
Previous Post Next Post
144 shares

Išči po koledarju

junij 2019
P T S Č P S N
« Maj    
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930