Zakaj je pogovor, pa če gre za še tako na videz nepomembne reči, tako pomemben?

Vem že dolgo, a vsakič znova se mi utrne ‘aha moment’, ko me vedno znova preseneti ista ideja: komunikacija je najbolj pomembna stvar odnosov. Ja, seveda, saj to vemo, kaj si pa mislila. Si najbrž mislite. Uf, vendar stvari niso tako preproste. Ker če bi nam bilo res jasno, kako pomemben je pogovor v odnosih, potem se v njih ne bi zgodilo 95 odstotkov destruktivnih prepirov, obtičalosti, očitkov, domnev na povsem napačnih predvidevanjih, delovanja ranjenih egov, za katere vsi dobro vemo, kaj nam prinesejo. Eno samo bolečino, jezo, žalost, gnev, bes, zamere – vse to pa nam jemlje zdravje.

Torej: pogovor. Vsakokrat, pa naj bo še taka malenkost, ob kateri bi v prvem hipu najraje zamahnili z roko in potlačili občutke, ker vas nekaj, kar je storil drugi, moti, je najbolj pomembno to, da se ob tem ustavimo, premislimo. Kaj me je zmotilo? Zakaj me je zmotilo? Kaj sem sam prispeval k temu? Kako naj osebi, ki mi nekaj pomeni, to povem, da bo razumela pravilno?  Ker če ne delujemo tako, se bomo slej ko prej ujeli in povsem zapletli v trde in vse ostrejše in močnejše vozle, ki nam bodo vzeli dih. Če pometamo pod preprogo, tlačimo, se ne pogovarjamo, bo slej ko prej to udarilo ven tako, da bomo eksplodirali ob povsem neprimernem trenutku, ali še huje, pristali bomo in igrali v nepristnem, lažnivem odnosu, v katerem ne bo nihče rasel, se razvijal. Vse bolj in bolj bomo tonili v gnevu, jezi, užaljenosti, zamerah, kar pa ubija, prepričana sem, da to vemo vsi, saj to vse vendarle čutimo v telesu.

Zatorej: pogovarjajmo se. Kaj ni bilo v redu, kaj me je zmotilo, zakaj me je, kaj lahko storiva, da bo bolje. Ja, s tem je dobro začeti že na začetku nekega odnosa, kajti že na samem začetku se oblikuje delovanje, razmerje med dvema, zato je pomembno in ne bedasto, da se že od začetka o vsem odkrito pogovarjamo, da smo pristni. Pogovor rešuje, zdravi, omogoča rast. In tisti med, ki pride kasneje, in ker je nastal z delom, je zato toliko slajši od tistega, na katerega naletimo zastonj že ob sami zaljubljenosti. O, bog, kako dober občutek je, ko se pogovoriva, rešiva stvar in potem naslednjič storiva vse povsem drugače. Nor občutek. Noro dober. O, ja, vem.

Odnosi so delo. Počasi se daleč pride, če sem iskrena, najboljše stvari gradimo počasi. In mar ni ob tem najbolj noro in čudovito to, da oba vidita, da sta izboljšala odnos in sebe? Da sta presegla svoje manke iz otroštva? Zame je to nor dosežek. Eden najboljših.

Pogovarjajmo se. Četudi se nam zdi smešno, da se pogovarjamo o navidez nepomembnih rečeh. Tiste malenkosti, ki nas zmotijo, pa jim največkrat ne posvetimo pozornosti, ker se nam zdi pretirano, da bi se že takoj na začetku ukvarjali s tem, so v resnici najpomembnejše. Vseskozi se v odnosu vračajo in vračajo, in če jih ne rešimo, postajajo vse večje in težje obvladljive. Poslušaj se. Zaupaj si.

 

Več o mojih vsebinah v videih na mojem Youtube kanalu. Če ne preneseš odkritosti, raje ne glej. https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Damjana Bakarič,  avtorica knjižne uspešnice Na tesnobi in Na boljše, predavateljica o stresu, izgorelosti, anksioznih motnjah, odnosu do sebe in do drugih ter sveta. Zagovornica počasnega življenja. Moč je v tebi. Da se, vse lahko spremenimo s tem, ko z mislimi in navadami, dejanji ter prepričanji vzpodbudimo drugačne možganske povezave.

Related Posts

by
Sem avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Motivatorka, youtuberka ter predavateljica. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Ti pa si ravnokar na moji spletni strani. Živijo! :-) Mi smo ta človek, v katerem je moč. Kar mislimo, na kar se osredotočamo, to smo, tega bo vedno več. Naše misli so vibracija. Kakršne so, takšna vibracija je v nas, na tako vibracijo se priklapljamo in ustvarjamo življenje, ki je prav tako v skladu z njo. Zagrenjenost, nemoč, obup, nezadovoljstvo so nizke vibracije. Če imamo take misli, imamo takšna čustva, s tem ustvarjamo še več istega. Ko pa se odločimo za višjo vibracijo, se odločimo, da bomo odgovornost za svoje življenje končno prevzeli v svoje roke. Ne bomo v vlogi žrtve, ne bomo opazovalci življenja. Postali bomo ustvarjalci. Duševno zdrav človek si prizadeva, da je zadovoljen in srečen. To je njegova primarna potreba. S svojimi mislimi ustvarjamo notranji in zunanji svet, svojo vibracijo, spreminjamo gene. Saj poznate placebo, mar ne? ;) Naredimo si življenje takšno kot si ga želimo. Postajajmo vse boljša različica sebe, odločimo se za ljubezen. Do sebe, do drugih, do sveta. Naučimo se biti srečni v tem trenutku, ki ga imamo. To je veščina, to je mojstrstvo. In je mogoče. :-)
Previous Post Next Post
159 shares