Zakaj je pogovor, pa če gre za še tako na videz nepomembne reči, tako pomemben?

Vem že dolgo, a vsakič znova se mi utrne ‘aha moment’, ko me vedno znova preseneti ista ideja: komunikacija je najbolj pomembna stvar odnosov. Ja, seveda, saj to vemo, kaj si pa mislila. Si najbrž mislite. Uf, vendar stvari niso tako preproste. Ker če bi nam bilo res jasno, kako pomemben je pogovor v odnosih, potem se v njih ne bi zgodilo 95 odstotkov destruktivnih prepirov, obtičalosti, očitkov, domnev na povsem napačnih predvidevanjih, delovanja ranjenih egov, za katere vsi dobro vemo, kaj nam prinesejo. Eno samo bolečino, jezo, žalost, gnev, bes, zamere – vse to pa nam jemlje zdravje.

Torej: pogovor. Vsakokrat, pa naj bo še taka malenkost, ob kateri bi v prvem hipu najraje zamahnili z roko in potlačili občutke, ker vas nekaj, kar je storil drugi, moti, je najbolj pomembno to, da se ob tem ustavimo, premislimo. Kaj me je zmotilo? Zakaj me je zmotilo? Kaj sem sam prispeval k temu? Kako naj osebi, ki mi nekaj pomeni, to povem, da bo razumela pravilno?  Ker če ne delujemo tako, se bomo slej ko prej ujeli in povsem zapletli v trde in vse ostrejše in močnejše vozle, ki nam bodo vzeli dih. Če pometamo pod preprogo, tlačimo, se ne pogovarjamo, bo slej ko prej to udarilo ven tako, da bomo eksplodirali ob povsem neprimernem trenutku, ali še huje, pristali bomo in igrali v nepristnem, lažnivem odnosu, v katerem ne bo nihče rasel, se razvijal. Vse bolj in bolj bomo tonili v gnevu, jezi, užaljenosti, zamerah, kar pa ubija, prepričana sem, da to vemo vsi, saj to vse vendarle čutimo v telesu.

Zatorej: pogovarjajmo se. Kaj ni bilo v redu, kaj me je zmotilo, zakaj me je, kaj lahko storiva, da bo bolje. Ja, s tem je dobro začeti že na začetku nekega odnosa, kajti že na samem začetku se oblikuje delovanje, razmerje med dvema, zato je pomembno in ne bedasto, da se že od začetka o vsem odkrito pogovarjamo, da smo pristni. Pogovor rešuje, zdravi, omogoča rast. In tisti med, ki pride kasneje, in ker je nastal z delom, je zato toliko slajši od tistega, na katerega naletimo zastonj že ob sami zaljubljenosti. O, bog, kako dober občutek je, ko se pogovoriva, rešiva stvar in potem naslednjič storiva vse povsem drugače. Nor občutek. Noro dober. O, ja, vem.

Odnosi so delo. Počasi se daleč pride, če sem iskrena, najboljše stvari gradimo počasi. In mar ni ob tem najbolj noro in čudovito to, da oba vidita, da sta izboljšala odnos in sebe? Da sta presegla svoje manke iz otroštva? Zame je to nor dosežek. Eden najboljših.

Pogovarjajmo se. Četudi se nam zdi smešno, da se pogovarjamo o navidez nepomembnih rečeh. Tiste malenkosti, ki nas zmotijo, pa jim največkrat ne posvetimo pozornosti, ker se nam zdi pretirano, da bi se že takoj na začetku ukvarjali s tem, so v resnici najpomembnejše. Vseskozi se v odnosu vračajo in vračajo, in če jih ne rešimo, postajajo vse večje in težje obvladljive. Poslušaj se. Zaupaj si.

 

Več o mojih vsebinah v videih na mojem Youtube kanalu. Če ne preneseš odkritosti, raje ne glej. https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Damjana Bakarič,  avtorica knjižne uspešnice Na tesnobi in Na boljše, predavateljica o stresu, izgorelosti, anksioznih motnjah, odnosu do sebe in do drugih ter sveta. Zagovornica počasnega življenja. Moč je v tebi. Da se, vse lahko spremenimo s tem, ko z mislimi in navadami, dejanji ter prepričanji vzpodbudimo drugačne možganske povezave.

Related Posts

by
Sem komunikologinja, svetovalka za posameznike in podjetja, pisateljica, publicistka, predavateljica ter avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Najpomembnejši so za mene odnosi. Pristni. Brez mask. Odnos do sebe je prvi in najpomembnejši. Potem lahko gradimo dobre odnose z drugimi, s svetom. Samo ljudje, ki se zavedajo sebe, delajo na sebi, so pogledali vase, v temo in svetlobo ter to sprejeli, so ljudje sedanjosti in prihodnosti. Na teh bo temeljil nov način sveta. Ljudje, ki vse delajo s smislom, so v stiku s seboj in brez mask. Kako bom pritegnil tisto, kar želim, če nosim masko in se delam da sem nekdo drug? To povzroča kaos, zmedo, bolezni. Avtentičnost ustvarja dobro življenje, zdravje, dobre odnose, veselje in radost. Samo človek, ki stremi po lastnem razvoju, po povezovanju namesto tekmovanju z drugimi, ki bo namesto strahu raje izbral pogum in ljubezen, je človek sedanjosti in prihodnosti. Ljudje, ki vedo, kdo so, ki vedo, da smo vsi nepopolni in z napakami, ljudje, ki se zavedajo ran in jih rešujejo. Edina odrešitev je, da vsak dan presegam samega sebe, da tekmujem s seboj včeraj in ne z drugimi danes. Prihodnost in sedanjost so ljudje, ki za svoje življenje prevzemajo odgovornost. Lahko spremeniš svoj notranji svet. Ker tako kot je znotraj, je tudi zunaj. Lahko ga spremeniš v pretočnega, lahko odstraniš vozle. A prej moraš pogledati v vse, kar si. To je rast, napredek, razvoj. Zmagovalci so tisti, ki po vsakem padcu tudi vstanejo in se borijo naprej. Drugih zmagovalcev ni. Všeč mi je ideja o ljubezni in povezovanju, saj jo zagovarjam. Vendar samo z ljubeznijo do sebe, drugih in do sveta ne dosežemo ničesar, če smo pasivni. Vsak med nami mora znati uporabiti to energijo, 'poredno', 'uporniško', 'bad ass', ki je v vsakem med nami, da se premakne naprej, da spreminja sebe in svet. Za to je. Ne sramujmo se je, temveč jo nujno izkoristimo! Ne pozabi, moč je v tebi. In imaš je več kot misliš. Nihče te ne more prisiliti v nekaj, česar nočeš.
Prejšnji prispevek Naslednji prispevek
159 shares