Kako vem, kdaj prenehati s trudom v odnosu?

Odnosi. Bližnji. Prijateljski. Ljubezenski.

Veliko nas že ve, da je grajenje dobrih in kakovostnih odnosov včasih naporno, ker je potreben trud. Treba je preseči samega sebe kdaj in dati vse v odnos. Podpiram to. Spoznala sem, da je to način, ki morda edini omogoča nekaj dobrega, nekaj, od česar imajo lahko vsi vpleteni veliko. Predvsem gre večinoma za dva človeka.

Kdaj pa prenehati s trudom? Kdaj se ne splača več?

Ne vem, kako je to z vami, sama čutim in vem, da zagotovo takrat, ko prejemate manj ko dajete. Ko se začenjate iti kompromisarstvo; to pomeni, da popuščate in se sprijaznite z manj kot je za vas minimum. In ko na nekem področju, na katerem koli, naletimo na ta način, na to smer, v katero nas zanaša, je čas da se ustavimo. Če dajemo sami, seveda ni nujno, da bomo na vseh področjih od osebe dobili na istem področju enako nazaj. To ne gre. Če pa gre za zaupanje, za samo vrednost človeka in sporočila, koliko je nekdo vreden, pa je dobro, če sta tam tam. Gre za spoštovanje, zaupanje in skrb. Če bi vi na ključnih področjih nekaj storili drugače kot druga oseba, pri čemer gre za osnove grajenja odnosa, potem to ne bo šlo. Nikoli ne gre. Na koncu ostane le še samozanikanje in trpljenje ene strani, ponavadi tiste, ki ji odnos pomeni več. In tega si nihče ne zasluži, še posebej, če vlagamo in dajemo.

Zato, kadar koli je vašemu odnosnežu (oseba, s katero gradite pomemben odnos) nekdo drug bolj pomemben kot vi, je čas, da se umaknete. Če stori nekaj, kar vi ne bi nikdar storili njemu – na pomembnih osnovnih področjih, ki se nanašajo na sporočilo ‘vreden si’. Sami najbolje vemo, katera so ta področja. In poslušajmo sebe. Upoštevajmo se, imejmo se radi in osredotočimo se na to, kar zares čutimo. Grem lahko čez to? Ne morem? Če ne moreš, se umakni.

Če je ta odnos tak, da čutimo romantična oziroma ljubezenska čustva, se je morda modro umakniti že prej. Čeprav menim, da enako velja pri grajenju prijateljstva. Res pa je, da vsi delamo napake. In da je pogovor, pa četudi se je treba pogovarjati petkrat o eni in isti zadevi, največ vreden. Da skupaj ugotovimo, kje se je zataknilo in kako naprej.

Če ne bo šlo. Predelaj. Zapomni si lekcijo. Pozabi. In naj ti ne otrdi srce, naj ti ne zamrzne ali okameni. Nekje na tem svetu je nekdo, ki bo želel spoznati, kdo smo, kaj smo in nas bo spoštoval ter cenil. Videl bo našo vrednost. Seveda, če bomo mi prav takšni do njega.

Naj nas vse skupaj vodi ljubezen, ne strah.

Hvala za vse izkušnje. Hvala za to, da me nekdo zgoraj ima toliko rad, da pazi name, ko sama morda premalo.

 

Več o mojih vsebinah v videih na mojem Youtube kanalu. Če ne preneseš odkritosti, raje ne glej. https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Damjana Bakarič,  avtorica knjižne uspešnice Na tesnobi in Na boljše, predavateljica o stresu, izgorelosti, anksioznih motnjah, odnosu do sebe in do drugih ter sveta. Zagovornica počasnega življenja. Moč je v tebi. Da se, vse lahko spremenimo s tem, ko z mislimi in navadami, dejanji ter prepričanji vzpodbudimo drugačne možganske povezave.

 

Related Posts

by
Sem komunikologinja, svetovalka za posameznike in podjetja, pisateljica, publicistka, predavateljica ter avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Najpomembnejši so za mene odnosi. Pristni. Brez mask. Odnos do sebe je prvi in najpomembnejši. Potem lahko gradimo dobre odnose z drugimi, s svetom. Samo ljudje, ki se zavedajo sebe, delajo na sebi, so pogledali vase, v temo in svetlobo ter to sprejeli, so ljudje sedanjosti in prihodnosti. Na teh bo temeljil nov način sveta. Ljudje, ki vse delajo s smislom, so v stiku s seboj in brez mask. Kako bom pritegnil tisto, kar želim, če nosim masko in se delam da sem nekdo drug? To povzroča kaos, zmedo, bolezni. Avtentičnost ustvarja dobro življenje, zdravje, dobre odnose, veselje in radost. Samo človek, ki stremi po lastnem razvoju, po povezovanju namesto tekmovanju z drugimi, ki bo namesto strahu raje izbral pogum in ljubezen, je človek sedanjosti in prihodnosti. Ljudje, ki vedo, kdo so, ki vedo, da smo vsi nepopolni in z napakami, ljudje, ki se zavedajo ran in jih rešujejo. Edina odrešitev je, da vsak dan presegam samega sebe, da tekmujem s seboj včeraj in ne z drugimi danes. Prihodnost in sedanjost so ljudje, ki za svoje življenje prevzemajo odgovornost. Lahko spremeniš svoj notranji svet. Ker tako kot je znotraj, je tudi zunaj. Lahko ga spremeniš v pretočnega, lahko odstraniš vozle. A prej moraš pogledati v vse, kar si. To je rast, napredek, razvoj. Zmagovalci so tisti, ki po vsakem padcu tudi vstanejo in se borijo naprej. Drugih zmagovalcev ni. Všeč mi je ideja o ljubezni in povezovanju, saj jo zagovarjam. Vendar samo z ljubeznijo do sebe, drugih in do sveta ne dosežemo ničesar, če smo pasivni. Vsak med nami mora znati uporabiti to energijo, 'poredno', 'uporniško', 'bad ass', ki je v vsakem med nami, da se premakne naprej, da spreminja sebe in svet. Za to je. Ne sramujmo se je, temveč jo nujno izkoristimo! Ne pozabi, moč je v tebi. In imaš je več kot misliš. Nihče te ne more prisiliti v nekaj, česar nočeš.
Prejšnji prispevek Naslednji prispevek
159 shares