Od malega sem poslušala starejše, ki so se mi takrat zdeli kot nekakšni bogovi, ko so uporabili stavek Živi po resnici, življenje po resnici. Ta stavek ali idejo sem slišala v cerkvi, kadar sem bila tam. Samo življenje po resnici, in potem so dodali radi nekaj v zvezi z Jezusom, je vredno življenje.
Ukvarjala sem se s tem nekaj časa, priznam, da ne preveč osredotočeno, to idejo sem puščala vnemar, dokler mi ni nekega dne postala povsem jasna.
Živeti po resnici, v skladu z resnico, v resnici pomeni živeti življenje, ki je v skladu z mojo/tvojo/njegovo resnico. To pomeni, da živim, delam in delujem ter mislim tako kot čutim. V skladu s svojo bitjo, s tem, kar sem. A do tega je treba priti. Ogromno ljudi ne živi v skladu s svojo resnico, tudi jaz nisem. In to ni tisto pravo, avtentično življenje. Ko človek upa odvreči vse maske, vse ideje, ki jih na silo goji družba, kako bi nekaj v tvojem življenju moralo biti, šele takrat lahko uzre sebe. Ko se začne približevati sam sebi, se spoznavati, soočati s seboj, gleda vase. Sebe. In šele takrat lahko na telesni in mentalni ter duhovni ravni dojame, kdo je, spozna sebe in se končno zagleda. In ko se zagleda, lahko živi po svoji resnici.
Zato se srečajmo s seboj. Bodimo tako pogumni, da se v vsej tej matrici upamo ustaviti in poiskati sebe. Da smo toliko pogumni, da se začutimo in da ta svoja čustva, stališča in mnenja izrazimo skozi dejanja, odnose. Da zakričimo osvobojeni. Da začutimo srce, ki nam bije, da se zavemo, da je to, kar smo začeli živeti sedaj, to. Da začutimo vso to neskončno ljubezen v sebi namesto strahu, ki ubija, hromi in uničuje življenje ter odnose. Prosim, upaj si. Bodi ta.
Damjana Bakarič
Delavnica kako v boljše življenje tukaj.
Video treningi za boljše življenje so tukaj. Več kot 500 videov na enem mestu.