Človek, ne boj se lepih reči z ljudmi

Vse bolj se mi dozdeva, da ljudje nimamo le osebnih preglavic s težavami. Ne, ne. Vse bolj se mi zdi, da imamo težave z lepimi rečmi. Z dobrimi. Z nečim, kar nam spodnese tla pod nogami.

Spodnese nam jih pa predvsem zato, ker se nam v življenju zgodi nekaj zunaj ustaljenih tirnic, cone udobja, in ta hudimana stvar je – lepa, nora, filmska. In takrat nas vrže. Temu se reče strah pred neznanim. Nemalo jih pobegne, ker menijo, da si ne zaslužijo česa tako dobrega in norega, tako osvežujočega, spet drugi temu ne zaupajo, saj življenje ni takšno, mar ne? Zagodejo nam lastna prepričanja, ki nas omejujejo in nam ne dovoljujejo rasti.  Ne more se nekaj kar tako zgoditi, še posebej ne nekaj tako norega, lepega, dobrega, za umret osvobajajočega. Gremo raje v rutino, tja, kjer je vse poznano, mirno, sivo – gotovo je gotovo. Zakaj bi tvegali ta neverjetni fantastičen moment – zakaj bi karkoli spreminjali? Da. Strah pred neznanim zavira našo rast. Zavira življenje.

Ah. In potem se človek, ki mu je življenje namenilo nekaj fantastičnih trenutkov, maltretira z mislimi kaj bodo rekli drugi, to ni družbeno sprejemljivo (kaj???), tako ne gre, moram ostati v starih tirnicah, ki so ‘ziher’ … bla bla bla, vse dokler dokončno ne zapravi izvrstne, enkratne, največkrat neponovljive priložnosti.

Zadaj je strah pred neodobravanjem. Spet eno samouničujoče obnašanje. Prvo je strah pred neznanim, ki nas hromi. Občutki krivde.

Ti, povej mi, si resen? Res tako misliš?

Življenje teče. Redko se zgodi kaj tako noro fantastičnega, da pride kot strela z jasnega na dober način. Ne bodi nor, da izpuščaš takšne trenutke, kajti to je bistvo življenja. Eni imajo to možnost, eni ne (ah, neumnost, vsi jo imajo), ti si ta, ki jo je dobil zdaj. Zdi se mi, da je tvoja dolžnost, da jo zgrabiš z vsem srcem, dušo in mišicami. Se tebi ne?

In ne le to. Ne dovoli samouničujočemu vedenju, kot je: strah pred neznanim, iskanje odobravanja drugih, občutki krivde in strah pred neuspehom, da bi ti preprečil rasti in živeti. Ste vedeli, da je zaskrbljenost le način, da uidemo sedanjemu trenutku, ravno tako kot so občutki krivde za preteklost. Samo da nam ni treba ničesar storiti in delati. Ustvari si razmere sam: naredi nekaj drugače, tvegaj tisto, kar si želiš že leta, pa te je strah pred neuspehom, mimogrede, ta sploh ne obstaja! ‘Neuspeh’ nas zmeraj nekaj nauči, uspeh nas ne toliko, zato neuspeha v tem pomenu besede ni. Naredi točno to, česar te je strah. Ni treba, da si v vsem uspešen, ne bodi perfekcionist, kajti ideja, da mora vse biti popolno, kar boš storil, te ovira – ravno zato se ničesar ne lotiš. Pomisli. Začni. Živeti.

Srečno!

Več o mojih video vsebinah na mojem Youtube kanalu. Če ne preneseš odkritosti, raje ne glej. https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Avtorica kolumne: Damjana Bakarič,  avtorica knjižne uspešnice Na tesnobi in Na boljše ter 11 zgodb z naslovom Razmerja. Predavateljica o stresu, izgorelosti, anksioznih motnjah, odnosu do sebe in do drugih ter sveta. Zagovornica počasnega življenja. Moč je v tebi. Da se, vse lahko spremenimo s tem, ko z mislimi in navadami, dejanji ter prepričanji vzpodbudimo drugačne možganske povezave.

Moja zadnja knjiga Pogumna srca tukaj: https://www.berem.si/pogumna-srca/

Individualni pogovori, prijava: info@berem.si

Related Posts

by
Sem komunikologinja, svetovalka za posameznike in podjetja, pisateljica, publicistka, predavateljica ter avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Najpomembnejši so za mene odnosi. Pristni. Brez mask. Odnos do sebe je prvi in najpomembnejši. Potem lahko gradimo dobre odnose z drugimi, s svetom. Samo ljudje, ki se zavedajo sebe, delajo na sebi, so pogledali vase, v temo in svetlobo ter to sprejeli, so ljudje sedanjosti in prihodnosti. Na teh bo temeljil nov način sveta. Ljudje, ki vse delajo s smislom, so v stiku s seboj in brez mask. Kako bom pritegnil tisto, kar želim, če nosim masko in se delam da sem nekdo drug? To povzroča kaos, zmedo, bolezni. Avtentičnost ustvarja dobro življenje, zdravje, dobre odnose, veselje in radost. Samo človek, ki stremi po lastnem razvoju, po povezovanju namesto tekmovanju z drugimi, ki bo namesto strahu raje izbral pogum in ljubezen, je človek sedanjosti in prihodnosti. Ljudje, ki vedo, kdo so, ki vedo, da smo vsi nepopolni in z napakami, ljudje, ki se zavedajo ran in jih rešujejo. Edina odrešitev je, da vsak dan presegam samega sebe, da tekmujem s seboj včeraj in ne z drugimi danes. Prihodnost in sedanjost so ljudje, ki za svoje življenje prevzemajo odgovornost. Lahko spremeniš svoj notranji svet. Ker tako kot je znotraj, je tudi zunaj. Lahko ga spremeniš v pretočnega, lahko odstraniš vozle. A prej moraš pogledati v vse, kar si. To je rast, napredek, razvoj. Zmagovalci so tisti, ki po vsakem padcu tudi vstanejo in se borijo naprej. Drugih zmagovalcev ni. Všeč mi je ideja o ljubezni in povezovanju, saj jo zagovarjam. Vendar samo z ljubeznijo do sebe, drugih in do sveta ne dosežemo ničesar, če smo pasivni. Vsak med nami mora znati uporabiti to energijo, 'poredno', 'uporniško', 'bad ass', ki je v vsakem med nami, da se premakne naprej, da spreminja sebe in svet. Za to je. Ne sramujmo se je, temveč jo nujno izkoristimo! Ne pozabi, moč je v tebi. In imaš je več kot misliš. Nihče te ne more prisiliti v nekaj, česar nočeš.
Prejšnji prispevek Naslednji prispevek
987 shares