Živi po svoje! Ljubi čisto! Drugače je vsak tvoj dan izgubljen.

Kaj to pomeni, se najbrž kdo med vami sprašuje. Na kratko: to je življenje po resnici. Po tvoji lastni resnici. To so moje definicije, ideje. Morda pa komu med vami ustrezajo. Ne vem.

Pomagalo mi je, ko sem odmislila ideje drugih, predstave in pričakovanja, tudi družbena pravila, pričakovanja, modo. Ker vse to nas oddaljuje od sebe. Tudi svoje lastne predstave prerešetavam vsak dan. Ker, kaj je predstava? Je to res to, kar hočem? Zdaj, ne pravim, da postanimo podivjanci, začnimo krasti in streljati ter napadati, temveč govorim o teh stvareh, ki oklepajo in dušijo naše pristne duše. Te čutimo vsak dan, tiktakajo v bližini naših hrepenečih src. Sem pa divja ženska, in to mi je všeč. Ne podivjana, divja.

Zato predlagam samoto, naravo, knjige. Klinc, to je pomagalo meni. Svoj lastni čas, kjer srečujemo sebe, mic po mic, vzemi si gospo Samoto vsak dan. O, midve pleševa. Vsak dan. Nujna je, potrebujemo jo. Da se povežemo z najpomembnejšo osebo v našem življenju – s seboj. Kajti, ko imam urejen odnos s seboj, se lahko pristno povezujem z drugimi. Mater, sliši se tako svetovalsko, pa ni. Vse to sem poskusila sama in povem vam, da nič na svetu ne osrečuje bolj, kot pa to, da si v redu sam s seboj in da si v redu na sploh, da imaš dobre povezave z bližnjimi. Oziroma, da imaš ob sebi pristnega sebe in ‘ta prave’ ljudi, ki so pristni. Da lahko dihaš, si, kar si. Moški ali ženska z napakami, z vsem, kar si, nepopolno popolni ti. Vau! Svoboda. Radost. Vznesenost. Prismuknjenost. Norčavost. Smeh. Budalskost. Kretenističnost, ampak tista ljubka.

Ko nase gledam nazaj, pa malo gledam, ker res, kaj bi se utrujala s preteklostjo, me samo zvije, ko pomislim, kako neumorno in povsem za brez veze sem vse jemala tako resno. Nesproščeno. Zategnjeno. Seveda, ker mi je življenje zapovedoval strah. Strah pred vsem. In sram. Danes … ah, gre vse drugače. Diham. Kdo bi si mislil? Pa so mi pravili, da je življenje vse bolj zajebano s starostjo, da je vse več težav in težkosti, da ni več veselja, radosti. Hm, pri meni je obratno. Prej tega nisem poznala, zdaj pa radost, vznesenost, veselje vdirajo v moj vsak dan, četudi je treba marsikdaj sproti reševat kar kočljive situacije. Mi je tudi težko, seveda. Ampak … ne menjam.

In še to, je** se mi, ker živim in čutim ter mislim drugače kot se spodobi za žensko vseh mojih družbenih karakteristik. Končno.

Na vznesenost in radost, na norčavost, na budalaštine! Na smeh, humor, krohot! Na najino zdravje! Na čisto ljubezen. Ljubezen. Na ljubezen, za katero vemo, da je prava, in ki se razraste tam, kjer najmanj pričakujemo. Ne obrni ji hrbta, ker se morda ne sklada z družbenimi pravili, tvojimi predstavami. Ker se zna zgoditi, da ne pride več nazaj. Ljubezen ni neumna. Je tako čista, da od tebe zahteva čisto srce in čistega tebe v njej. Ne strahu. Ljubezen.

Zato mu/ji povej. Da ljubiš. Ne boj se zavrnitve. Zato pojdi po poti poguma strahu navkljub; ta je itak zmeraj zraven, ne skrbi.

Več o mojih video vsebinah na mojem Youtube kanalu. Video treningi za življenje kot si ga želiš.  https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Damjana Bakarič

Fotografija: Šimen Zupančič

Related Posts

by
Sem avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Motivatorka, youtuberka ter predavateljica. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Ti pa si ravnokar na moji spletni strani. Živijo! :-) Mi smo ta človek, v katerem je moč. Kar mislimo, na kar se osredotočamo, to smo, tega bo vedno več. Naše misli so vibracija. Kakršne so, takšna vibracija je v nas, na tako vibracijo se priklapljamo in ustvarjamo življenje, ki je prav tako v skladu z njo. Zagrenjenost, nemoč, obup, nezadovoljstvo so nizke vibracije. Če imamo take misli, imamo takšna čustva, s tem ustvarjamo še več istega. Ko pa se odločimo za višjo vibracijo, se odločimo, da bomo odgovornost za svoje življenje končno prevzeli v svoje roke. Ne bomo v vlogi žrtve, ne bomo opazovalci življenja. Postali bomo ustvarjalci. Duševno zdrav človek si prizadeva, da je zadovoljen in srečen. To je njegova primarna potreba. S svojimi mislimi ustvarjamo notranji in zunanji svet, svojo vibracijo, spreminjamo gene. Saj poznate placebo, mar ne? ;) Naredimo si življenje takšno kot si ga želimo. Postajajmo vse boljša različica sebe, odločimo se za ljubezen. Do sebe, do drugih, do sveta. Naučimo se biti srečni v tem trenutku, ki ga imamo. To je veščina, to je mojstrstvo. In je mogoče. :-)
Previous Post Next Post
1.1K shares