Kolumna: Živi po svoje! Ljubi čisto! Drugače je vsak tvoj dan izgubljen.

Kaj to pomeni, se najbrž kdo med vami sprašuje. Na kratko: to je življenje po resnici. Po tvoji lastni resnici. To so moje definicije, ideje. Morda pa komu med vami ustrezajo. Ne vem.

Pomagalo mi je, ko sem odmislila ideje drugih, predstave in pričakovanja, tudi družbena pravila, pričakovanja, modo. Ker vse to nas oddaljuje od sebe. Tudi svoje lastne predstave prerešetavam vsak dan. Ker, kaj je predstava? Je to res to, kar hočem? Zdaj, ne pravim, da postanimo podivjanci, začnimo krasti in streljati ter napadati, temveč govorim o teh stvareh, ki oklepajo in dušijo naše pristne duše. Te čutimo vsak dan, tiktakajo v bližini naših hrepenečih src. Sem pa divja ženska, in to mi je všeč. Ne podivjana, divja.

Zato predlagam samoto, naravo, knjige. Klinc, to je pomagalo meni. Svoj lastni čas, kjer srečujemo sebe, mic po mic, vzemi si gospo Samoto vsak dan. O, midve pleševa. Vsak dan. Nujna je, potrebujemo jo. Da se povežemo z najpomembnejšo osebo v našem življenju – s seboj. Kajti, ko imam urejen odnos s seboj, se lahko pristno povezujem z drugimi. Mater, sliši se tako svetovalsko, pa ni. Vse to sem poskusila sama in povem vam, da nič na svetu ne osrečuje bolj, kot pa to, da si v redu sam s seboj in da si v redu na sploh, da imaš dobre povezave z bližnjimi. Oziroma, da imaš ob sebi pristnega sebe in ‘ta prave’ ljudi, ki so pristni. Da lahko dihaš, si, kar si. Moški ali ženska z napakami, z vsem, kar si, nepopolno popolni ti. Vau! Svoboda. Radost. Vznesenost. Prismuknjenost. Norčavost. Smeh. Budalskost. Kretenističnost, ampak tista ljubka.

Ko nase gledam nazaj, pa malo gledam, ker res, kaj bi se utrujala s preteklostjo, me samo zvije, ko pomislim, kako neumorno in povsem za brez veze sem vse jemala tako resno. Nesproščeno. Zategnjeno. Seveda, ker mi je življenje zapovedoval strah. Strah pred vsem. In sram. Danes … ah, gre vse drugače. Diham. Kdo bi si mislil? Pa so mi pravili, da je življenje vse bolj zajebano s starostjo, da je vse več težav in težkosti, da ni več veselja, radosti. Hm, pri meni je obratno. Prej tega nisem poznala, zdaj pa radost, vznesenost, veselje vdirajo v moj vsak dan, četudi je treba marsikdaj sproti reševat kar kočljive situacije. Mi je tudi težko, seveda. Ampak … ne menjam.

In še to, je** se mi, ker živim in čutim ter mislim drugače kot se spodobi za žensko vseh mojih družbenih karakteristik. Končno.

Na vznesenost in radost, na norčavost, na budalaštine! Na smeh, humor, krohot! Na najino zdravje! Na čisto ljubezen. Ljubezen. Na ljubezen, za katero vemo, da je prava, in ki se razraste tam, kjer najmanj pričakujemo. Ne obrni ji hrbta, ker se morda ne sklada z družbenimi pravili, tvojimi predstavami. Ker se zna zgoditi, da ne pride več nazaj. Ljubezen ni neumna. Je tako čista, da od tebe zahteva čisto srce in čistega tebe v njej. Ne strahu. Ljubezen.

Zato mu/ji povej. Da ljubiš. Ne boj se zavrnitve. Zato pojdi po poti poguma strahu navkljub; ta je itak zmeraj zraven, ne skrbi.

Več o mojih vsebinah v videih na mojem Youtube kanalu. Če ne preneseš odkritosti, raje ne glej. https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Damjana Bakarič,  avtorica knjižne uspešnice Na tesnobi in Na boljše, predavateljica o stresu, izgorelosti, anksioznih motnjah, odnosu do sebe in do drugih ter sveta. Zagovornica počasnega življenja. Moč je v tebi. Da se, vse lahko spremenimo s tem, ko z mislimi in navadami, dejanji ter prepričanji vzpodbudimo drugačne možganske povezave.

Fotografija: Šimen Zupančič

Related Posts

by
Sem komunikologinja, svetovalka za posameznike in podjetja, pisateljica, publicistka, predavateljica ter avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Najpomembnejši so za mene odnosi. Pristni. Brez mask. Odnos do sebe je prvi in najpomembnejši. Potem lahko gradimo dobre odnose z drugimi, s svetom. Samo ljudje, ki se zavedajo sebe, delajo na sebi, so pogledali vase, v temo in svetlobo ter to sprejeli, so ljudje sedanjosti in prihodnosti. Na teh bo temeljil nov način sveta. Ljudje, ki vse delajo s smislom, so v stiku s seboj in brez mask. Kako bom pritegnil tisto, kar želim, če nosim masko in se delam da sem nekdo drug? To povzroča kaos, zmedo, bolezni. Avtentičnost ustvarja dobro življenje, zdravje, dobre odnose, veselje in radost. Samo človek, ki stremi po lastnem razvoju, po povezovanju namesto tekmovanju z drugimi, ki bo namesto strahu raje izbral pogum in ljubezen, je človek sedanjosti in prihodnosti. Ljudje, ki vedo, kdo so, ki vedo, da smo vsi nepopolni in z napakami, ljudje, ki se zavedajo ran in jih rešujejo. Edina odrešitev je, da vsak dan presegam samega sebe, da tekmujem s seboj včeraj in ne z drugimi danes. Prihodnost in sedanjost so ljudje, ki za svoje življenje prevzemajo odgovornost. Lahko spremeniš svoj notranji svet. Ker tako kot je znotraj, je tudi zunaj. Lahko ga spremeniš v pretočnega, lahko odstraniš vozle. A prej moraš pogledati v vse, kar si. To je rast, napredek, razvoj. Zmagovalci so tisti, ki po vsakem padcu tudi vstanejo in se borijo naprej. Drugih zmagovalcev ni. Všeč mi je ideja o ljubezni in povezovanju, saj jo zagovarjam. Vendar samo z ljubeznijo do sebe, drugih in do sveta ne dosežemo ničesar, če smo pasivni. Vsak med nami mora znati uporabiti to energijo, 'poredno', 'uporniško', 'bad ass', ki je v vsakem med nami, da se premakne naprej, da spreminja sebe in svet. Za to je. Ne sramujmo se je, temveč jo nujno izkoristimo! Ne pozabi, moč je v tebi. In imaš je več kot misliš. Nihče te ne more prisiliti v nekaj, česar nočeš.
Prejšnji prispevek Naslednji prispevek
1.1K shares