Kolumna: Priporočam občasno ‘bluzenje’. Ničesar početi je v resnici meditacija in ne nekaj, kar moramo obsojati.

Ko omenjamo ‘bluzenje’ ali rečemo, da blodimo, ponavadi pod tem mislimo na dejanja, početje, ki nima smisla, od katerega nimamo nič. Ki ni ciljno orientirano. Seveda ga zmeraj označimo z negativno konotacijo, torej naj bi ‘bluzenje’ ali blodenje pomenilo nekaj slabega, nekaj, česar zdrav človek naj ne bi počel.

Kako kratkovidni smo. Od nekaj početi nič pomeni nekaj slabega. Oziroma vsaj tako si predstavlja večina od nas. V resnici, če dobro pogledamo v to, ugotovimo, da je to nekaj zelo zdravega, odrešilnega. Kako? Kaj ji pa je? Kaj pa piše? Vas že slišim.

Blodenje ali ‘bluzenje’ je v resnici samo to, da smo. Da delamo, kar pač delamo, ponavadi nič. In to je ključno stanje, ki ga danes  zmorejo redki, dejansko pa pomeni to, da se naš um in telo odpočijeta. V resnici sta blodenje ali ‘bluzenje’ pravzaprav neke vrste čuječnost/meditacija. Samo smo in delamo, kar pač delamo. V resnici smo tukaj in zdaj. Brez načrtov, brez preigravanja možganov, kaj je bilo in kaj vse še bo, kar nas v resnici peha v depresivna in anksiozna razpoloženja ter čustva. Brez neprenehnega obremenjevanja s cilji ali večopravilnostjo. Samo si. In ne, nisi nekoristen. Čeprav družba to početje obsoja. Ker človek ni učinkovit. O. A za sebe še kako je, če zna dobro ‘bluziti’.

Torej? Iz tega sledi, da je ‘bluzenje’ ali blodenje v današnjem načinu življenja, kjer kraljuje ponorelo hitenje od opravka do opravka, od obveznosti do obveznosti, brez prestanka in dihanja, zagotovo vstopnica do umiritve in življenja z manj stresa. O, ja. Nenehna želja, da postorimo kar se da čim več, nas troši, izčrpava, izgorevamo. Zato priporočam ‘bluzenje’ in blodenje. V smislu ničesar ciljnega početi, le biti. Čvekati na kavi tjavdan, plesati celo noč ne da bi se obremenjeval, kaj bo zjutraj, polsušati glasbo in sanjariti. Ležati na kavču ter ne početi ničesar. Buljiti v strop. Ker to spočije naš um in telo. To je meditacija za oba. To je čuječnost. Nujnost, da obdržiš sebe v ravnovesju.

Opomba: Blodenje v tem članku ni mišljeno kot psihološka oznaka za resnične blodnje. Bluzenje ni mišljeno kot agresivno ali nasilno vedenje. Opis, kako ju v tem članku obravnavam, je zapisan zgoraj.

Več o mojih vsebinah tudi tukaj: https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Damjana Bakarič, avtorica uspešnice Na tesnobi in Na boljše, predavateljica o stresu, izgorelosti, anksioznih motnjah, odnosu do sebe in do drugih ter sveta. Zagovornica počasnega življenja. Moč je v tebi. Da se, vse lahko spremenimo s tem, ko z mislimi in navadami, dejanji ter prepričanji vzpodbudimo drugačne možganske povezave. 

 

 

Related Posts

by
Sem avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Motivatorka, youtuberka ter predavateljica. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Ti pa si ravnokar na moji spletni strani. Živijo! :-) Mi smo ta človek, v katerem je moč. Kar mislimo, na kar se osredotočamo, to smo, tega bo vedno več. Naše misli so vibracija. Kakršne so, takšna vibracija je v nas, na tako vibracijo se priklapljamo in ustvarjamo življenje, ki je prav tako v skladu z njo. Zagrenjenost, nemoč, obup, nezadovoljstvo so nizke vibracije. Če imamo take misli, imamo takšna čustva, s tem ustvarjamo še več istega. Ko pa se odločimo za višjo vibracijo, se odločimo, da bomo odgovornost za svoje življenje končno prevzeli v svoje roke. Ne bomo v vlogi žrtve, ne bomo opazovalci življenja. Postali bomo ustvarjalci. Duševno zdrav človek si prizadeva, da je zadovoljen in srečen. To je njegova primarna potreba. S svojimi mislimi ustvarjamo notranji in zunanji svet, svojo vibracijo, spreminjamo gene. Saj poznate placebo, mar ne? ;) Naredimo si življenje takšno kot si ga želimo. Postajajmo vse boljša različica sebe, odločimo se za ljubezen. Do sebe, do drugih, do sveta. Naučimo se biti srečni v tem trenutku, ki ga imamo. To je veščina, to je mojstrstvo. In je mogoče. :-)
Previous Post Next Post
390 shares