Pridne ženske in ustrežljivke ne pridejo nikamor. Ženske, ki vedo, kaj želijo, pridejo kamorkoli. Prve zbolijo, druge živijo.

Sem popolnoma za odnose, kjer smo si partnerji enakovredni in enakopravni. Če dam jaz njemu to, da on meni nekaj drugega. Najino medsebojno dajanje in prejemanje naj bi bilo v ravnovesju. Izmenjujeva vlogi učitelja in učenca, stojiva si ob strani, a brez potuhe ker potem ne moreva napredovati in se razvijati.

Vendar, če daješ le ti , ženska, nazaj pa ne dobiš ničesar, to ni v redu. To ne gre. Morda misliš, da gre, a v resnici lažeš sebi.  Če si pridna in ustrežljiva, te nihče ne bo cenil. Najmanj pa moški, o tem sem prepričana. Tudi v službi te ne bodo spoštovali. Nalagali ti bodo vse več in več dela, na koncu boš zaradi vseh odnosov, ki jih vodiš in v katerih le strežeš, izgorela. Ker pozabljaš nase. Sama se ne zmeniš zase, zakaj bi se potem kdo drug zmenil zate? Z odnosom do sebe druge učiš, kako naj ravnajo s tabo. Pazi! Ustrežljivke in pridne lahko tudi lajajo. Vendar so še zmeraj ustrežljivke. Ne, ker si pridna in ustrežljiva te ne bodo cenili, kaj šele spoštovali. Vračal ti ne bo nihče ničesar, kar daješ, ker bodo ocenili, da si samoumevna, ker bodo čutili, da se nimaš rada. Na koncu boš zbolela. Draga moja, če to delaš s svojim moškim, si bo na tebi kmalu začel brisati noge, da ne zapišem še kaj hujšega.

Zato moraš najprej spremeniti odnos do sebe. Začeti se moraš ceniti in za to, kar daješ, zahtevati svoje. Zahtevati. Da, točno tako. Ne prositi, kot si to počela do zdaj. Prosiš nekajkrat, saj vemo, kako to gre, ne? Potem ne več. Ko bo ustrežljivka spremenila odnos do sebe na bolje, in sicer tako, da bo sebe začela resnično spoštovati, svoje potrebe in tudi želje, ji bomo spremenili naziv. Potem bo to ženska, ki ve, koliko je vredna, se ima rada in se spoštuje ter zahteva približno enako nazaj. Od svojega partnerja zahteva enako veliko truda, kot ga daje sama in ga je pripravljena dajati sama. Če tega ne dobi, odide. Da, da. Prav ste prebrali. Odide. To ni ‘bitch’, kot ji potem pravijo vsi; od njenega moškega do sorodnikov, znancev, celo kakšen prijatelj se najde. Globje in širše ko kopljem, bolj zadevam ob omejena, ponižujoča in patriarhalna razmišljanja, ki so zelo globoko v tej družbi še zmeraj prisotna. Za mene ima močna ženska, ki ve, kaj želi,  pozitivno konotacijo.  V tej družbi nemalokrat velja za ‘težko’, ‘zateženo’. V resnici je to pametna ženska, ki pozna svojo vrednost in si ne dovoli kratiti svojih osebnih pravic. Je dobra ženska. Ki ve, kaj hoče. Je prijazna. Spoštljiva. Vendar jasna. Da. In želi to, kar daje, tudi nazaj; recipročnost in vzajemnost, jasnost, doslednost. Zelo jasno svojemu moškemu pove, kaj želi. Dan za dnem mu nakazuje. Ona je tista, ki se njemu ne bo podredila. Nekateri moški brez tega, da si žensko podredijo, sploh ne začutijo svoje vrednosti. Le moški, ki spoštuje sebe, bo zmožen spoštovati tudi svojo izbranko. Nekateri moški celo menijo, da so oni glavna nagrada, pa četudi v razmerje ne vlagajo ničesar. Ženske, ne bodite predpražniki. Sem pa vedno za odnose, kjer je ženska nagrada moškemu in moški nagrada ženski. Za enakovrednost. Za rast, za razvoj.

Zatorej. Draga ženska. Ti, ki si ustrežljiva. Ki narediš vse. Ki vlagaš in se trudiš, nazaj pa ne dobiš ničesar. Ustavi se. Takšne te ne bo nihče spoštoval.  Tudi ljubil te ne bo. Nič ne bo naredil zate. Priznaj, v resnici se še sama ne spoštuješ. In niti malo te ne bo spoštoval tvoj moški. Zatorej razmisli, kaj hočeš. Bodi prijazna. Spoštljiva. Jasna. Zahtevaj svoje. Nič manj od tega. Napaka pridne ustrežljivke je, da se boji ostati sama. In zato je pripravljena požreti vse. Za zdaj zanemarimo dejstva, da vse to izhaja iz otroštva.Ko se moški minimalno potrudi, mu ona nemudoma razprostre rdečo preprogo in ga obravnava kot priležnica obravnava svojega kralja. Močna in pametna ženska, ki se ceni, ve, da lahko živi brez moškega, dokler ne najde tistega, ki bo pripravljen za enakovreden odnos, kjer delata in se trudita oba. Ljubezen je proces, ne stanje, ki te zadene in je. Partnerski odnos ni odnos starš – otrok.

Partnerski odnos naj bi bil odnos med dvema odraslima osebama, ki imata še pomanjkljivosti in disfunkcionalnosti, ker jih imamo vsi, vendar jima je jasno, da morata delat in vlagat ter preigrat ključne manke iz otroštva, ki v razmerju tako močno zmeraj udarijo na plan. Si stojita ob strani. Se podpirata, a si ne dajeta potuhe. Skupaj in vsak zase rasteta ter se razvijata. Sta pozorna in se poslušata, kajti šele ko nekoga razumemo v njegovo globino, ga lahko ljubimo. Temu pravimo čustvena in mentalna zrelost.

Želim ti, da ga najdeš.

Več o mojih video vsebinah na mojem Youtube kanalu. Video treningi za življenje kot si ga želiš.  https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Damjana Bakarič

Related Posts

by
Sem avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Motivatorka, youtuberka ter predavateljica. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Ti pa si ravnokar na moji spletni strani. Živijo! :-) Mi smo ta človek, v katerem je moč. Kar mislimo, na kar se osredotočamo, to smo, tega bo vedno več. Naše misli so vibracija. Kakršne so, takšna vibracija je v nas, na tako vibracijo se priklapljamo in ustvarjamo življenje, ki je prav tako v skladu z njo. Zagrenjenost, nemoč, obup, nezadovoljstvo so nizke vibracije. Če imamo take misli, imamo takšna čustva, s tem ustvarjamo še več istega. Ko pa se odločimo za višjo vibracijo, se odločimo, da bomo odgovornost za svoje življenje končno prevzeli v svoje roke. Ne bomo v vlogi žrtve, ne bomo opazovalci življenja. Postali bomo ustvarjalci. Duševno zdrav človek si prizadeva, da je zadovoljen in srečen. To je njegova primarna potreba. S svojimi mislimi ustvarjamo notranji in zunanji svet, svojo vibracijo, spreminjamo gene. Saj poznate placebo, mar ne? ;) Naredimo si življenje takšno kot si ga želimo. Postajajmo vse boljša različica sebe, odločimo se za ljubezen. Do sebe, do drugih, do sveta. Naučimo se biti srečni v tem trenutku, ki ga imamo. To je veščina, to je mojstrstvo. In je mogoče. :-)
Previous Post Next Post
9.5K shares