Ničesar ne jemlji osebno, pa boš lažje živel in … dihal!

Saj veste, kako ljudje vse jemljemo osebno. Moj bog, s kom vse se ukvarjamo.

Neskončno energije in časa nam gre za nepomembne ljudi. Za njih trošimo zaloge življenjske energije. Tisti, ki pa so res ob nas in so pomembni ter nas negujejo; te pa jemljemo samoumevno! Pa ravno s temi bi se morali najbolj ukvarjati.

Spremeni fokus. Osredotočenost.

Kako vem?

Vem, ker sem bila svetovna prvakinja v tem, da sem se obremenjevala za vsak stavek, ki ga je nekdo izrekel o meni. Pha! Danes se ukvarjam le še z meni pomembnimi ljudmi.

Tisti, ki o vas govorijo grdo, vas obsojajo, ali žalijo in ponižujejo, sramotijo, ti ljudje predvsem govorijo o sebi. S tem, ko to izrekajo o vas ali drugih, v resnici izrekajo sebe. In ravno tako se izrekamo o sebi mi, kadar koli to počnemo drugim. Zato je zelo modro, da ničesar ne jemljemo osebno. Kadar pa gre za bližnje ali druge pomembne odnose, pa je stvari dobro slišati, jih čim bolj objektivno prerešetati in v zvezi s tem zavzeti  jasno stališče. Potem pa ukrepati v tej smeri. Delovati in čim manj reagirati.

To je eden izmed korakov, kako postati mentalno močan.

PS: Lahko pa jemlješ osebno, če sosed seka drevesa kar tako. Pokliči ustrezno službo.

Damjana Bakarič

 

Tags: carosuel small

Related Posts

by
Sem avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Motivatorka, youtuberka ter predavateljica. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Ti pa si ravnokar na moji spletni strani. Živijo! :-) Mi smo ta človek, v katerem je moč. Kar mislimo, na kar se osredotočamo, to smo, tega bo vedno več. Naše misli so vibracija. Kakršne so, takšna vibracija je v nas, na tako vibracijo se priklapljamo in ustvarjamo življenje, ki je prav tako v skladu z njo. Zagrenjenost, nemoč, obup, nezadovoljstvo so nizke vibracije. Če imamo take misli, imamo takšna čustva, s tem ustvarjamo še več istega. Ko pa se odločimo za višjo vibracijo, se odločimo, da bomo odgovornost za svoje življenje končno prevzeli v svoje roke. Ne bomo v vlogi žrtve, ne bomo opazovalci življenja. Postali bomo ustvarjalci. Duševno zdrav človek si prizadeva, da je zadovoljen in srečen. To je njegova primarna potreba. S svojimi mislimi ustvarjamo notranji in zunanji svet, svojo vibracijo, spreminjamo gene. Saj poznate placebo, mar ne? ;) Naredimo si življenje takšno kot si ga želimo. Postajajmo vse boljša različica sebe, odločimo se za ljubezen. Do sebe, do drugih, do sveta. Naučimo se biti srečni v tem trenutku, ki ga imamo. To je veščina, to je mojstrstvo. In je mogoče. :-)
Prejšnji prispevek Naslednji prispevek
312 shares