Kolumna: Kako sem se spopadla s svojim najglobljim strahom; s strahom pred bližino

Nemalokrat bežimo. Ne, večinoma bežimo. Izogibamo se stvarem, situacijam, ljudem, ki v nas povzročajo nelagodje, nekaj, kar nam ne ustreza. In ko se vprašam, zakaj čutim tako, res precejkrat dobim odgovor: zato, ker te je strah. Bojiš se. 

S strahom se ne spopada. V situacijo, zaradi katere ne moremo spati, je dobro vstopiti neposredno, globoko, direktno. Točno tja, kjer nas lahko najbolj boli. Z vsem svojim srcem in dušo. Pogumno. Kar pomeni ne brez strahu, temveč strahu navkljub.

Telo nas opozarja. Adrenalin in kortizol povišata svoje delovanje, ne vemo, kaj nam je. Na ravni telesa spoznavamo povsem nove občutke, in na hitro si že izrečemo, da smo v stresu. Možno. V neke vrste stresu zagotovo. Je nelagodno, je težko, je lahko tudi neznosno, trpimo. Sama sem spoznala, da moram skozi vse to, če se želim osvoboditi tega strahu. In zaživeti v vsej polnosti, ki jo ponuja to življenje.

Zakorakala sem noter. Povsem prestrašena. Tako hudo prestrašena, da nekaj časa sploh nisem prišla do sape zaradi navala občutkov, ki so se spreminjali kot po tekočem traku. Viharji, nevihte, sonce, mraz, vročina, minus deset, eden za drugim. Še se držim. Prejemam odgovore. Eden pomembnejših se glasi: kar je bilo, ni več tvoja zgodba. Prenehaj si jo pripovedovati. Zdaj si drugačna. In ta zgodba se ne bo ponovila le tako, če si jo sama nehaš pripovedovati. Razumeš?

Mislim, da razumem. Preskočila sem nekaj korakov, ki so bili do sedaj že utečeni. Namesto njih sem naredila drugačne. Čutila sem, da sem na poti ven. Na poti iz tega strahu. Še malo, pa bo. Sem si rekla.

Spet sem začela spati. Telo se je vrnilo v ravnovesje, v homeostazo. Ni več ni bilo v preživetvenem načinu. Ker sem prenehala s pripovedovanjem te zgodbe. Začela sem pripovedovati novo.

In on me je ujel.

Več o mojih vsebinah v videih na mojem Youtube kanalu. Če ne preneseš odkritosti, raje ne glej. https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Damjana Bakarič,  avtorica knjižne uspešnice Na tesnobi in Na boljše, predavateljica o stresu, izgorelosti, anksioznih motnjah, odnosu do sebe in do drugih ter sveta. Zagovornica počasnega življenja. Moč je v tebi. Da se, vse lahko spremenimo s tem, ko z mislimi in navadami, dejanji ter prepričanji vzpodbudimo drugačne možganske povezave.

Related Posts

by
Sem komunikologinja, svetovalka za posameznike in podjetja, pisateljica, publicistka, predavateljica ter avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Najpomembnejši so za mene odnosi. Pristni. Brez mask. Odnos do sebe je prvi in najpomembnejši. Potem lahko gradimo dobre odnose z drugimi, s svetom. Samo ljudje, ki se zavedajo sebe, delajo na sebi, so pogledali vase, v temo in svetlobo ter to sprejeli, so ljudje sedanjosti in prihodnosti. Na teh bo temeljil nov način sveta. Ljudje, ki vse delajo s smislom, so v stiku s seboj in brez mask. Kako bom pritegnil tisto, kar želim, če nosim masko in se delam da sem nekdo drug? To povzroča kaos, zmedo, bolezni. Avtentičnost ustvarja dobro življenje, zdravje, dobre odnose, veselje in radost. Samo človek, ki stremi po lastnem razvoju, po povezovanju namesto tekmovanju z drugimi, ki bo namesto strahu raje izbral pogum in ljubezen, je človek sedanjosti in prihodnosti. Ljudje, ki vedo, kdo so, ki vedo, da smo vsi nepopolni in z napakami, ljudje, ki se zavedajo ran in jih rešujejo. Edina odrešitev je, da vsak dan presegam samega sebe, da tekmujem s seboj včeraj in ne z drugimi danes. Prihodnost in sedanjost so ljudje, ki za svoje življenje prevzemajo odgovornost. Lahko spremeniš svoj notranji svet. Ker tako kot je znotraj, je tudi zunaj. Lahko ga spremeniš v pretočnega, lahko odstraniš vozle. A prej moraš pogledati v vse, kar si. To je rast, napredek, razvoj. Zmagovalci so tisti, ki po vsakem padcu tudi vstanejo in se borijo naprej. Drugih zmagovalcev ni. Všeč mi je ideja o ljubezni in povezovanju, saj jo zagovarjam. Vendar samo z ljubeznijo do sebe, drugih in do sveta ne dosežemo ničesar, če smo pasivni. Vsak med nami mora znati uporabiti to energijo, 'poredno', 'uporniško', 'bad ass', ki je v vsakem med nami, da se premakne naprej, da spreminja sebe in svet. Za to je. Ne sramujmo se je, temveč jo nujno izkoristimo! Ne pozabi, moč je v tebi. In imaš je več kot misliš. Nihče te ne more prisiliti v nekaj, česar nočeš.
Prejšnji prispevek Naslednji prispevek
410 shares