Izgorelost je stvar vseh, ne le milenijcev. Ker se dogaja predvsem zaradi odnosa do sebe in do drugih. Vzorec za izgorelost nastane že zelo zgodaj.

Danes sem naletela na članek, v katerem trdijo, da je izgorelost (burn out)  tipična za milenijce. To sploh ne drži, izgorelost doživljajo vse generacije.

Zakaj izgorevamo?

Najprej, iz prve roke, lahko povem, da je najpomembnejši odnos do sebe, ki ga zgradimo in stkemo na podlagi našega otroštva. Kakor so delali z nami, tako mi nadaljujemo s seboj. Že zgodaj se otrok odloči (nezavedno), kakšen scenarij življenja bo imel. Seveda ta scenarij lahko spremeni, vendar bomo to pustili za drugič. Izgorevamo zaradi odnosov, ki jih imamo z drugimi. Ti so spet povezani z našim odnosom do sebe. Vse je prepleteno.

In potem izgorevamo predvsem v odnosih. Z bližnjimi, z malo manj bližnjimi. Zaradi odnosa do sveta. Ustrežljivke, perfekcionisti, ljudje brez lastne hrbtenice, ki so na svetu zato, da ustrežejo drugim. Tisti, ki sebe ne spoštujejo in cenijo, ki si lastno vrednost in občutek samozavesti dvigujejo skozi odobravanje drugih. Ljudje, ki prevzemajo odgovornost za vse odnose, tudi za druge ljudi. To zadnje običajno počnejo odrasli otroci alkoholikov. Ljudje, ki dajejo priložnosti, to so tisti, ki oproščajo. Ljujde, ki rešujejo druge; rešitelji. Pozitivno naravnani ljudje, ki razumejo čisto vse, zato se dajejo v neskončnost. Ljudje, ki ne znajo reči ne drugim in sebi da. To vse so načini za izgorelost. Ljudje, ki so v otroštvu prevzeli vzorec, da neprenehoma svojim bližnjim in v vseh odnosih znova in znova dokazujejo, da so vredni, naj jim drugi vendarle verjamejo, jih končno vidijo. Zato izgorevamo. To je osnova. Delo, službe in delovna razmerja, delovni odnosi so le dodatna polja, kamor se način delovanja, ki tlakuje izgorelost, le razširi.

Zelo pomemben je tudi tehnološki napredek, saj je prinesel drugačen način dela; namesto 8 ur smo na ‘stand by’ 24 ur na dan prek meljov, sms sporočil in drugih aplikacij. Prekarnost namesto vsaj na videz varnejših rednih služb, vzpodbujanja potrošništva in s tem trženja, le da sedaj tehnološki bum v obliki družabnih omrežij uporabljamo za bolestno trženje sebe. Jaz v najlepših momentih. To so hudi pritiski. Sami sebi zategujemo zanko okoli vratu. Idealizacija ženske in moškega sta dodaten pritisk. Idealizacija družine. Vsi moramo biti UČINKOVITI. Super mame in očetje, super družine. In pri tem pozabljamo, da to sploh ni mogoče, da to ne obstaja. V to učinkovitost nas spletajo vsakdanje delo, obveznosti in opravki. Kmalu se zgodi, da ne zmoremo več opraviti niti najosnovnejših. Prevelike zahteve znotraj sebe in slab odnos do samega sebe in seveda z drugimi terjajo svoj davek. ‘System breakdown’, ‘error’, ‘system malfunction’. Vpije telo.

Izgorevamo tudi zato, ker smo polni strasti in upanja, potem pa v tej svoji strasti izgorimo, ker vidimo, da z delom vse prevečkrat ne pridemo do tistega, kar smo si želeli. Pa ne mislim na denar. Na primer, mladi zdravniki so navdušeni, da bodo začeli delati, na koncu ugotovijo, da je dela s pacienti premalo, da se 70 odstotkov časa ukvarjajo s papirologijo in administracijo. Da imajo za človeka na voljo le 7 minut. In enako velja za ostale navdušence v različnih poklicih. Gorečneži. Tudi zato lahko človek izgori. Ker kmalu spregleda. Izgori v prizadevanju za nekaj, kar nikdar ne pride. Govorim o smislu, ne o denarju. Izgori, ker si tako prizadeva za smisel, ki ga pa nikdar ne sreča.

Se še kdo čudi? Čudim se le še temu, da nekateri to sploh zdržijo.

Če vse to seštejemo, nam postane slabo. Vprašanje se prevesi v drugo smer: kako sem do sedaj to sploh zdržal?

Če bi človek poznal svojo vrednost, se cenil in spoštoval dovolj, se imel rad, potem ne bi dovolil, da se znajde v takšni situaciji. Če pa že, bi kaj kmalu dojel, da ta sistem zanj ne deluje. In res je, ta sistem ne deluje. Nikoli ni in ne bo. Pa vendar je težko dojeti in se soočiti.

Asertivnost je odgovor.

Potrebujemo temeljito preobrazbo sistema življenja, dela, odnosa do sebe. Prej ko se tega lotimo, bolje nam bo.

Sodelovanje namesto tekmovanja, dober odnos do sebe in drugih namesto zanič odnosa. Avtentičnost namesto tlačenja. Samo človek sem. In ti tudi.

Več o mojih vsebinah v videih na mojem Youtube kanalu. Če ne preneseš odkritosti, raje ne glej. https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Damjana Bakarič,  avtorica knjižne uspešnice Na tesnobi, Na boljše in Razmerja. Predavateljica o stresu, izgorelosti, anksioznih motnjah, odnosu do sebe in do drugih ter sveta. Zagovornica počasnega življenja. Moč je v tebi. Da se, vse lahko spremenimo s tem, ko z mislimi in navadami, dejanji ter prepričanji vzpodbudimo drugačne možganske povezave.

Moja nova knjiga Pogumna srca je na voljo tukaj: http://www.berem.si/pogumna-srca/

Related Posts

by
Sem komunikologinja, svetovalka za posameznike in podjetja, pisateljica, publicistka, predavateljica ter avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Najpomembnejši so za mene odnosi. Pristni. Brez mask. Odnos do sebe je prvi in najpomembnejši. Potem lahko gradimo dobre odnose z drugimi, s svetom. Samo ljudje, ki se zavedajo sebe, delajo na sebi, so pogledali vase, v temo in svetlobo ter to sprejeli, so ljudje sedanjosti in prihodnosti. Na teh bo temeljil nov način sveta. Ljudje, ki vse delajo s smislom, so v stiku s seboj in brez mask. Kako bom pritegnil tisto, kar želim, če nosim masko in se delam da sem nekdo drug? To povzroča kaos, zmedo, bolezni. Avtentičnost ustvarja dobro življenje, zdravje, dobre odnose, veselje in radost. Samo človek, ki stremi po lastnem razvoju, po povezovanju namesto tekmovanju z drugimi, ki bo namesto strahu raje izbral pogum in ljubezen, je človek sedanjosti in prihodnosti. Ljudje, ki vedo, kdo so, ki vedo, da smo vsi nepopolni in z napakami, ljudje, ki se zavedajo ran in jih rešujejo. Edina odrešitev je, da vsak dan presegam samega sebe, da tekmujem s seboj včeraj in ne z drugimi danes. Prihodnost in sedanjost so ljudje, ki za svoje življenje prevzemajo odgovornost. Lahko spremeniš svoj notranji svet. Ker tako kot je znotraj, je tudi zunaj. Lahko ga spremeniš v pretočnega, lahko odstraniš vozle. A prej moraš pogledati v vse, kar si. To je rast, napredek, razvoj. Zmagovalci so tisti, ki po vsakem padcu tudi vstanejo in se borijo naprej. Drugih zmagovalcev ni. Všeč mi je ideja o ljubezni in povezovanju, saj jo zagovarjam. Vendar samo z ljubeznijo do sebe, drugih in do sveta ne dosežemo ničesar, če smo pasivni. Vsak med nami mora znati uporabiti to energijo, 'poredno', 'uporniško', 'bad ass', ki je v vsakem med nami, da se premakne naprej, da spreminja sebe in svet. Za to je. Ne sramujmo se je, temveč jo nujno izkoristimo! Ne pozabi, moč je v tebi. In imaš je več kot misliš. Nihče te ne more prisiliti v nekaj, česar nočeš.
Prejšnji prispevek Naslednji prispevek
1.1K shares