Izgorelost je stvar vseh, ne le milenijcev. In predvsem se dogaja zaradi odnosa do sebe. In tudi zaradi družbe, ki smo jo ustvarili.

Danes sem naletela na članek, v katerem trdijo, da je izgorelost (burn out)  tipična za milenijce. To sploh ne drži, izgorelost doživljajo vse generacije.

Zakaj izgorevamo?

Najprej, iz prve roke, lahko povem, da je najpomembnejši odnos do sebe, ki ga zgradimo in stkemo na podlagi našega otroštva. Kakor so delali z nami, tako mi nadaljujemo s seboj. Že zgodaj se otrok odloči (nezavedno), kakšen scenarij življenja bo imel. Seveda ta scenarij lahko spremeni, vendar bomo to pustili za drugič. Izgorevamo zaradi odnosov, ki jih imamo z drugimi. Ti so spet povezani z našim odnosom do sebe. Vse je prepleteno.

Zelo pomemben je tudi tehnološki napredek, saj je prinesel drugačen način dela; namesto 8 ur smo na ‘stand by’ 24 ur na dan prek meljov, sms sporočil in drugih aplikacij. Prekarnost namesto vsaj na videz varnejših rednih služb, vzpodbujanja potrošništva in s tem trženja, le da sedaj tehnološki bum v obliki družabnih omrežij uporabljamo za bolestno trženje sebe. Jaz v najlepših momentih. To so hudi pritiski. Sami sebi zategujemo zanko okoli vratu. Idealizacija ženske in moškega sta dodaten pritisk. Idealizacija družine. Vsi moramo biti UČINKOVITI. Super mame in očetje, super duper družine. In pri tem pozabljamo, da to sploh ni mogoče, da to ne obstaja. V to učinkovitost nas spletajo vsakdanje delo, obveznosti in opravki. Kmalu se zgodi, da ne zmoremo več niti najosnovnejših. Prevelike zahteve znotraj sebe in slab odnos do samega sebe in seveda z drugimi terjajo svoj davek. ‘System breakdown’, ‘error’, ‘system malfunction’.

Izgorevamo tudi zato, ker smo polni strasti in upanja, potem pa v tej svoji strasti izgorimo, ker vidimo, da z delom vse prevečkrat ne pridemo do tistega, kar smo si želeli. Pa ne mislim na denar. Na primer, mladi zdravniki so vsi navdušeni, da bodo začeli delati, na koncu ugotovijo, da je dela s pacienti premalo, da se 70 odstotkov časa ukvarjajo s papirologijo in administracijo. Da imajo na človeka 7 minut. In enako velja za ostale navdušence v različnih poklicih. Gorečneži. Tudi zato lahko človek izgori. Ker kmalu spregleda. Izgori v prizadevanju za nekaj, kar nikdar ne pride. Govorim o smislu, ne o denarju. Izgori, ker si tako prizadeva za smisel, ki ga pa nikdar ne sreča.

Se še kdo čudi? Čudim se le še temu, da nekateri to sploh zdržijo!

Če vse to seštejemo, nam postane slabo. Vprašanje se prevesi v drugo smer: kako sem to sploh zdržal?

Če bi človek poznal svojo vrednost, se cenil in spoštoval dovolj, se imel rad, potem ne bi dovolil, da se znajde v takšni situaciji. Če pa že, bi kaj kmalu dojel, da ta sistem zanj ne deluje. In res je, ta sistem ne deluje. Nikoli ni in ne bo. Pa vendar je težko dojeti in se soočiti.

Potrebujemo temeljito preobrazbo sistema življenja, dela, odnosa do sebe. Prej ko se tega lotimo, bolje nam bo.

Sodelovanje namesto tekmovanja, dober odnos do sebe in drugih namesto zanič odnosa. Avtentičnost namesto tlačenja. Samo človek sem. In ti tudi.

Damjana  Bakarič, avtorica uspešnice Na tesnobi in Na boljše, predavateljica o stresu, izgorelosti, odnosu do sebe in do drugih ter sveta, anksioznih motnjah ter zagovornica počasnega življenja. Moč je v tebi. Da se, vse lahko spremenimo s tem, ko z mislimi in navadami, dejanji ter prepričanji vzpodbudimo drugačne možganske povezave. 

Oznake:

Related Posts

by
O meni
Previous Post Next Post
0 shares

Išči po koledarju

januar 2019
P T S Č P S N
« Dec   Feb »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
28293031