Tu sem, da sem jaz res jaz in ne nekdo drug! O, da. Drži.

V bistvu je res.

Na ta svet nismo prišli, da bi se podrejali in se trudili, da se stlačimo v neke vzorce in ideje nekoga, ki je namesto nas odločil, kaj bomo delali in kaj sploh bomo postali v tem življenju. Tu smo zato, da smo mi. Avtentični mi.

Torej? Ha! Kako pa vem, kdo je avtentičen jaz? Ko se sprašuješ o teh rečeh, si jih predstavljal. Telo ti pove, kaj si ti in kaj nisi. Če postane vzneseno, če te prevzameta zanosna energija in strast, si na dobri poti nekam k sebi.

Kaj bi rad počel? Kaj te veseli? Se v tem, kar počneš in zdaj vidiš čez deset let? Ne? Da? Kdo sem? Živiš tako kot si želiš? Komu se podrejaš? Kaj bi rad storil že dolgo, o čem sanjaš, pa nimaš poguma, da bi to storil? Kaj želiš doseči do konca življenja? Kaj te ovira do vsega tega? V čem vidiš smisel – ali ga živiš? Kaj bi najbolj obžaloval, če bi sedaj umiral? Ali je kaj, kar bi počel povsem neplačano? Kaj je to? Je to, kar delaš, smiselno? Si ponosen na to? Je pomembno v resnici? Če bi imel sedaj vse možnosti na tem svetu, kaj bi počel? Pazi, ne padi v ideje, nič, imel bi na polno denarja in samo užival – to te slej ko prej zdolgočasi. Kaj bi počel, če ne bi imel omejitev? Res? Pa so te omejitve res omejitve?

Tako nekako se lahko pride do bistva, do sebe. Kje si? Si tam, kjer si želiš biti? Opozarjam pa tudi na drugo plat – kdor ne zna v tem, kar je sedaj, najti veselja, hvaležnosti in užitkov, ne bo nikdar zadovoljen in srečen.

Torej, pot je nekje vmes.  Si jo upaš najti?

Damjana Bakarič

Oznake:

Related Posts

by
O meni
Previous Post Next Post
0 shares

Išči po koledarju

december 2018
P T S Č P S N
« Nov   Jan »
 12
3456789
10111213141516
17181920212223
24252627282930
31