Pustimo preteklost, lažje zadihajmo in zakorakajmo lahkotno! Tlakujmo si dobro pot v prihodnost.

Preteklost nas lahko, če ji dovolimo, povsem zasužnji.

In potem ponavljamo navade, stare vzorce, ki niso tako dobri, in prepričanja, ki nas vsi skupaj vodijo v venomer ista dejanja, poglede, ideje, obsojanja. Ključ do spremembe na bolje je tudi v tem, da pozabimo na preteklost; da ji ne dovolimo, da kuje naš vsakdan in tlakuje pot v našo prihodnost.

Ljudje radi premlevamo domnevno slabe dogodke, slabe stvari, ki so se nam zgodile. In se vrtimo v krogih z ljudmi, ki so nas prizadeli. Potem, če res nimamo sreče, pademo še v vzorce samopomilovanja, jamranja in v vlogo žrtve, kar pa pomeni le, da izgubljamo sedanji čas. In sebe! Pozabimo na te stvari! Ko nas um zavede v spet novo premlevanje, kaj je bilo takrat, in kako slabo je bilo, se ustavimo. Odmislimo, spremenimo misli, zgradimo pot za nov tok drugam. Zamenjajmo misli o slabih stvareh, ki so se nam zgodile, z dobrimi, ki so bile. In potem te občutke prenesimo v sedanjost. To vse skupaj pospremimo z afirmacijami, glasnimi stavki, ki jih izrekamo vsakokrat, ko smo sami. Vaja, vaja, vaja, in navadili se bomo. Zagotavljam, že samo s tem se bomo počutili bolje in lahkotneje.

Odrecimo se teži preteklosti. Zakorakajmo lažji, neobremenjeni v ta dan, v danes, v sedaj. Če poskrbimo za ta trenutek, da bo dober in lahkoten ter prežet z dobrimi mislimi, idejami, pozitivnim pogledom, si ne moremo v prihodnost tlakovati slabe in rušilne poti. Nemogoče!

Damjana Bakarič

Related Posts

by
Sem avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Motivatorka, youtuberka ter predavateljica. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Ti pa si ravnokar na moji spletni strani. Živijo! :-) Mi smo ta človek, v katerem je moč. Kar mislimo, na kar se osredotočamo, to smo, tega bo vedno več. Naše misli so vibracija. Kakršne so, takšna vibracija je v nas, na tako vibracijo se priklapljamo in ustvarjamo življenje, ki je prav tako v skladu z njo. Zagrenjenost, nemoč, obup, nezadovoljstvo so nizke vibracije. Če imamo take misli, imamo takšna čustva, s tem ustvarjamo še več istega. Ko pa se odločimo za višjo vibracijo, se odločimo, da bomo odgovornost za svoje življenje končno prevzeli v svoje roke. Ne bomo v vlogi žrtve, ne bomo opazovalci življenja. Postali bomo ustvarjalci. Duševno zdrav človek si prizadeva, da je zadovoljen in srečen. To je njegova primarna potreba. S svojimi mislimi ustvarjamo notranji in zunanji svet, svojo vibracijo, spreminjamo gene. Saj poznate placebo, mar ne? ;) Naredimo si življenje takšno kot si ga želimo. Postajajmo vse boljša različica sebe, odločimo se za ljubezen. Do sebe, do drugih, do sveta. Naučimo se biti srečni v tem trenutku, ki ga imamo. To je veščina, to je mojstrstvo. In je mogoče. :-)
Previous Post Next Post
58 shares