“Vreden in dragocen sem” je ključno za dobro duševno zdravje

To, da smo vredni in da to čutimo, je osnova dobrega počutja.

Ko se pogovarjam z ljudmi na predavanjih, skupinah, prek pisem, ki mi jih pišejo, vidim, da je ideja, da nismo vredni, da nismo dragoceni, tista, ki v nas povzroča vse, kar bi lahko določila za psihično oz. duševno neravnovesje.

Kaj želim povedati?

Niso samo strupeni starši (kakšni so strupeni starši, si lahko poslušate v enem izmed mojih videov na kanalu Youtube) tisti, ki prenašajo svojim otrokom sporočila, da niso vredni. Najbolj temeljno sporočilo, da bomo iz otroka dobili duševno zdravega odraslega, je ravno to; občutek in zavedanje, da je vreden in dragocen sam po sebi. Kot bitje. In tukaj starši padamo vse prevečkrat. Tudi tisti starši, ki nimajo časa za svoje otroke, ga ne preživljajo z njimi, jih ne poslušajo in ne gledajo v oči (vidim te) dajejo svojim otrokom sporočilo: nisi vreden. Tudi tisti, ki ne znajo biti pozorni. Sploh ni potrebno, da so strupeni! Starši, ki prezrejo otrokova čustva, sporočajo enako: nisi vreden, ne vidim te, ne zanima me, kaj čutiš. In to vse prevečkrat spregledamo. Zato je še kako pomembno, da smo pozorni starši, da smo tu za svoje otroke, da damo svojim otrokom vedeti, da so vredni, ne glede na vse. Da jih gledamo v oči. Slišimo. Da so dragoceni za nas. Ne glede na ocene v šoli, na obnašanje, ne glede na kar koli, kar storijo. Vendar moramo najprej znati sprejemati samega sebe.

Kako naj sprejemam sebe v smislu ‘vreden sem in dragocen’?

Sprejeti moramo svoje bistvo. To je nujno. Moja osebna dragocenost in vrednost izhajata iz mojega obstoja, ne iz mojih dosežkov, lastnine, položaja, imetja. Ne iz tega, kar sem storil ali česa nisem storil. Moj neuspeh ali uspeh se ne odražata v moji vrednosti, ta stoji sama zase in ne potrebuje ničesar drugega, ker je več kot vse našteto skupaj.

Zato se moramo naučiti sebe brezpogojno sprejemati. Pri tem vidimo svoje napake, se kritiziramo, vendar se ne dajemo v nič, sebe kot osebe, in se nimamo za ničvredne ali nevredne. Naše dostojanstvo ne trpi zaradi tega. Torej, zdrava kritika je na mestu in je vedno pogojena s tem, da se imamo radi, v skladu s to kritiko pa bi se radi izboljšali. Ne kritiziramo se iz zaničevanja do sebe. Sem veliko več kot moje napake.

To je dobro vaditi. Predstavljajmo si svoje otroke, ki jih imamo najbrž neskončno radi, ne glede na to, kakšne ocene imajo v šoli, ali če se še tako nespoštljivo vedejo do vas. Prenesimo to nase. Oziroma še bolje bi bilo, da imamo to lekcijo že zdavnaj osvojeno, saj se otroci obnašanja do sebe učijo iz našega odnosa do samih sebe.

 

Dragoceni in vredni smo sami po sebi. Že samo s tem, ker smo. Ni se nam potrebno dokazovati nikomur.

 

Damjana Bakarič

Oznake:

Related Posts

by
O meni
Previous Post Next Post
116 shares

Išči po koledarju

november 2018
P T S Č P S N
« Okt   Dec »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930