“Vreden in dragocen sem” je ključno za to, da nam na vseh področjih uspeva. Brez tega ni nič.

To, da smo vredni in da to čutimo, je osnova dobrega počutja.

Ko se pogovarjam z ljudmi na predavanjih, skupinah, prek pisem, ki mi jih pišejo, vidim, da je ideja, da nismo vredni, da nismo dragoceni, tista, ki v nas povzroča vse, kar bi lahko določila za psihično oz. duševno neravnovesje.

Kaj želim povedati?

Niso samo strupeni starši (kakšni so strupeni starši, si lahko poslušate v enem izmed mojih videov na kanalu Youtube) tisti, ki prenašajo svojim otrokom sporočila, da niso vredni. Najbolj temeljno sporočilo, da bomo iz otroka dobili duševno zdravega odraslega, je ravno to; občutek in zavedanje, da je vreden in dragocen sam po sebi. Kot bitje. In tukaj starši padamo vse prevečkrat. Tudi tisti starši, ki nimajo časa za svoje otroke, ga ne preživljajo z njimi, jih ne poslušajo in ne gledajo v oči (vidim te) dajejo svojim otrokom sporočilo: nisi vreden. Tudi tisti, ki ne znajo biti pozorni. Sploh ni potrebno, da so strupeni! Starši, ki prezrejo otrokova čustva, sporočajo enako: nisi vreden, ne vidim te, ne zanima me, kaj čutiš. In to vse prevečkrat spregledamo. Zato je še kako pomembno, da smo pozorni starši, da smo tu za svoje otroke, da damo svojim otrokom vedeti, da so vredni, ne glede na vse. Da jih gledamo v oči. Slišimo. Da so dragoceni za nas. Ne glede na ocene v šoli, na obnašanje, ne glede na kar koli, kar storijo. Vendar moramo najprej znati sprejemati samega sebe.

Kako naj sprejemam sebe v smislu ‘vreden sem in dragocen’?

Sprejeti moramo svoje bistvo. To je nujno. Moja osebna dragocenost in vrednost izhajata iz mojega obstoja, ne iz mojih dosežkov, lastnine, položaja, imetja. Ne iz tega, kar sem storil ali česa nisem storil. Moj neuspeh ali uspeh se ne odražata v moji vrednosti, ta stoji sama zase in ne potrebuje ničesar drugega, ker je več kot vse našteto skupaj.

Zato se moramo naučiti sebe brezpogojno sprejemati. Pri tem vidimo svoje napake, se kritiziramo, vendar se ne dajemo v nič, sebe kot osebe, in se nimamo za ničvredne ali nevredne. Naše dostojanstvo ne trpi zaradi tega. Torej, zdrava kritika je na mestu in je vedno pogojena s tem, da se imamo radi, v skladu s to kritiko pa bi se radi izboljšali. Ne kritiziramo se iz zaničevanja do sebe. Sem veliko več kot moje napake.

To je dobro vaditi. Predstavljajmo si svoje otroke, ki jih imamo najbrž neskončno radi, ne glede na to, kakšne ocene imajo v šoli, ali če se še tako nespoštljivo vedejo do vas. Prenesimo to nase. Oziroma še bolje bi bilo, da imamo to lekcijo že zdavnaj osvojeno, saj se otroci obnašanja do sebe učijo iz našega odnosa do samih sebe.

Dragoceni in vredni smo sami po sebi. Že samo s tem, ker smo. Ni se nam potrebno dokazovati nikomur.

Več o mojih vsebinah v videih na mojem Youtube kanalu. Če ne preneseš odkritosti, raje ne glej. https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Damjana Bakarič,  avtorica knjižne uspešnice Na tesnobi in Na boljše ter 11 zgodb z naslovom Razmerja. Predavateljica o stresu, izgorelosti, anksioznih motnjah, odnosu do sebe in do drugih ter sveta. Zagovornica počasnega življenja. Moč je v tebi. Da se, vse lahko spremenimo s tem, ko z mislimi in navadami, dejanji ter prepričanji vzpodbudimo drugačne možganske povezave.

Moja zadnja knjiga Pogumna srca tukaj: https://www.berem.si/pogumna-srca/

Individualni pogovori, prijava: info@berem.si

Related Posts

by
Sem komunikologinja, svetovalka za posameznike in podjetja, pisateljica, publicistka, predavateljica ter avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Najpomembnejši so za mene odnosi. Pristni. Brez mask. Odnos do sebe je prvi in najpomembnejši. Potem lahko gradimo dobre odnose z drugimi, s svetom. Samo ljudje, ki se zavedajo sebe, delajo na sebi, so pogledali vase, v temo in svetlobo ter to sprejeli, so ljudje sedanjosti in prihodnosti. Na teh bo temeljil nov način sveta. Ljudje, ki vse delajo s smislom, so v stiku s seboj in brez mask. Kako bom pritegnil tisto, kar želim, če nosim masko in se delam da sem nekdo drug? To povzroča kaos, zmedo, bolezni. Avtentičnost ustvarja dobro življenje, zdravje, dobre odnose, veselje in radost. Samo človek, ki stremi po lastnem razvoju, po povezovanju namesto tekmovanju z drugimi, ki bo namesto strahu raje izbral pogum in ljubezen, je človek sedanjosti in prihodnosti. Ljudje, ki vedo, kdo so, ki vedo, da smo vsi nepopolni in z napakami, ljudje, ki se zavedajo ran in jih rešujejo. Edina odrešitev je, da vsak dan presegam samega sebe, da tekmujem s seboj včeraj in ne z drugimi danes. Prihodnost in sedanjost so ljudje, ki za svoje življenje prevzemajo odgovornost. Lahko spremeniš svoj notranji svet. Ker tako kot je znotraj, je tudi zunaj. Lahko ga spremeniš v pretočnega, lahko odstraniš vozle. A prej moraš pogledati v vse, kar si. To je rast, napredek, razvoj. Zmagovalci so tisti, ki po vsakem padcu tudi vstanejo in se borijo naprej. Drugih zmagovalcev ni. Všeč mi je ideja o ljubezni in povezovanju, saj jo zagovarjam. Vendar samo z ljubeznijo do sebe, drugih in do sveta ne dosežemo ničesar, če smo pasivni. Vsak med nami mora znati uporabiti to energijo, 'poredno', 'uporniško', 'bad ass', ki je v vsakem med nami, da se premakne naprej, da spreminja sebe in svet. Za to je. Ne sramujmo se je, temveč jo nujno izkoristimo! Ne pozabi, moč je v tebi. In imaš je več kot misliš. Nihče te ne more prisiliti v nekaj, česar nočeš.
Prejšnji prispevek Naslednji prispevek
600 shares