Tito je mrtev, Marica Bodrožić

Kratke zgodbe našega otroštva in mladostništva.

Avtorica je živela do svojega desetega leta v Dalmaciji, natančneje v Svibu. V knjigi je popisala kratke zgodbe iz svojega otroštva, iz časov, kjer je bilo še vse odprto in mogoče.

V naravo, sredi katere je živela, vse bolj vdira zunanji strukturirani svet civilizacije, za katerega se zdi, da je izgubil vso civiliziranost. Nedolžnost in čistost ter prvinskost pokvarijo vojna, revščina, politika, zdomstvo, tujstvo, človeško zlo, ki mu ni meja.

“Radovih pisem Ana nikoli ni dobila. Njeni starši so jih skrivali v staro kredenco in sčasoma pometali v smeti. Na enem od božičnih praznovanj se je njen oče napil in po nesreči izblebetal to dobro varovano družinsko skrivnost. Nobene maščevalnosti ni občutila. Prav osupnila je nad ravnodušnostjo, ki jo je obšla, ko je izvedela za to početje. Kakšno življenje človek zamuja, medtem ko živi neko drugo? Tega ni vedela in tudi ni hotela izvedeti, ni se hotela vračati v preteklost. Spraševala pa se je, kako si je Rado razlagal njen molk, ko mu ni odgovarjala na pisma. Kako se je počutil, ko je izvedel, da že tri leta živi z drugim moškim.”

 

Damjana Bakarič

Related Posts

by
Sem komunikologinja, svetovalka za posameznike in podjetja, pisateljica, publicistka, predavateljica ter avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Najpomembnejši so za mene odnosi. Pristni. Brez mask. Odnos do sebe je prvi in najpomembnejši. Potem lahko gradimo dobre odnose z drugimi, s svetom. Samo ljudje, ki se zavedajo sebe, delajo na sebi, so pogledali vase, v temo in svetlobo ter to sprejeli, so ljudje sedanjosti in prihodnosti. Na teh bo temeljil nov način sveta. Ljudje, ki vse delajo s smislom, so v stiku s seboj in brez mask. Kako bom pritegnil tisto, kar želim, če nosim masko in se delam da sem nekdo drug? To povzroča kaos, zmedo, bolezni. Avtentičnost ustvarja dobro življenje, zdravje, dobre odnose, veselje in radost. Samo človek, ki stremi po lastnem razvoju, po povezovanju namesto tekmovanju z drugimi, ki bo namesto strahu raje izbral pogum in ljubezen, je človek sedanjosti in prihodnosti. Ljudje, ki vedo, kdo so, ki vedo, da smo vsi nepopolni in z napakami, ljudje, ki se zavedajo ran in jih rešujejo. Edina odrešitev je, da vsak dan presegam samega sebe, da tekmujem s seboj včeraj in ne z drugimi danes. Prihodnost in sedanjost so ljudje, ki za svoje življenje prevzemajo odgovornost. Lahko spremeniš svoj notranji svet. Ker tako kot je znotraj, je tudi zunaj. Lahko ga spremeniš v pretočnega, lahko odstraniš vozle. A prej moraš pogledati v vse, kar si. To je rast, napredek, razvoj. Zmagovalci so tisti, ki po vsakem padcu tudi vstanejo in se borijo naprej. Drugih zmagovalcev ni. Všeč mi je ideja o ljubezni in povezovanju, saj jo zagovarjam. Vendar samo z ljubeznijo do sebe, drugih in do sveta ne dosežemo ničesar, če smo pasivni. Vsak med nami mora znati uporabiti to energijo, 'poredno', 'uporniško', 'bad ass', ki je v vsakem med nami, da se premakne naprej, da spreminja sebe in svet. Za to je. Ne sramujmo se je, temveč jo nujno izkoristimo! Ne pozabi, moč je v tebi. In imaš je več kot misliš. Nihče te ne more prisiliti v nekaj, česar nočeš.
Prejšnji prispevek Naslednji prispevek
31 shares