Sto let samote, Gabriel Garcia Marquez

Brezčasna klasika.

Gre za razvpito delo magičnega realizma, ki je za vedno spremenilo književnost Latinske Amerike. Bere se kot pravljica. Avtor je v tem delu nastavil ogledalo tedanji družbi, pa vendar tudi družbi našega časa, saj je v zgodbi o rodbini Buendia in mestecu Macondu skozi večno vračanje enakega razgrnil celotno človeško mitologijo.

Ta brezčasna klasika je avtorja ponesla v sam vrh najpomembnejših pisateljev 20. stoletja, že od svojega izida leta 1967  pa navdihuje vedno nove in nove interpretacije ter ostaja eno ključnih del svetovne književnosti.

V slovenščino je bila prvič prevedena leta 1971, od tedaj je imela več ponatisov, sedaj pa smo jo dobili v osveženem prevodu in prenovljeni podobi.

“Prijatelji, ki so ga nesli domov, so bili prepričani, da je hotel izpolniti obljubo, dano ženi, da ne bo umrl v priležničini postelji. Petra Cotes je zloščila lakaste polškornje, o katerih je govoril, da bi jih želel v krsti imeti na nogah, a ko je spraševala, kdo bi mu jih odnesel domov, so ji že prišli povedat, da življenje Aureliana Segunda ni več v nevarnosti. res si je opomogel, še preden je bil teden naokoli, in čez štirinajst dni z nepojmljivo gostijo, ki je zasenčila vse prejšnje, proslavil svojo vrnitev v življenje.”

 

Damjana Bakarič

Related Posts

by
Sem komunikologinja, svetovalka za posameznike in podjetja, pisateljica, publicistka, predavateljica ter avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Najpomembnejši so za mene odnosi. Pristni. Brez mask. Odnos do sebe je prvi in najpomembnejši. Potem lahko gradimo dobre odnose z drugimi, s svetom. Samo ljudje, ki se zavedajo sebe, delajo na sebi, so pogledali vase, v temo in svetlobo ter to sprejeli, so ljudje sedanjosti in prihodnosti. Na teh bo temeljil nov način sveta. Ljudje, ki vse delajo s smislom, so v stiku s seboj in brez mask. Kako bom pritegnil tisto, kar želim, če nosim masko in se delam da sem nekdo drug? To povzroča kaos, zmedo, bolezni. Avtentičnost ustvarja dobro življenje, zdravje, dobre odnose, veselje in radost. Samo človek, ki stremi po lastnem razvoju, po povezovanju namesto tekmovanju z drugimi, ki bo namesto strahu raje izbral pogum in ljubezen, je človek sedanjosti in prihodnosti. Ljudje, ki vedo, kdo so, ki vedo, da smo vsi nepopolni in z napakami, ljudje, ki se zavedajo ran in jih rešujejo. Edina odrešitev je, da vsak dan presegam samega sebe, da tekmujem s seboj včeraj in ne z drugimi danes. Prihodnost in sedanjost so ljudje, ki za svoje življenje prevzemajo odgovornost. Lahko spremeniš svoj notranji svet. Ker tako kot je znotraj, je tudi zunaj. Lahko ga spremeniš v pretočnega, lahko odstraniš vozle. A prej moraš pogledati v vse, kar si. To je rast, napredek, razvoj. Zmagovalci so tisti, ki po vsakem padcu tudi vstanejo in se borijo naprej. Drugih zmagovalcev ni. Všeč mi je ideja o ljubezni in povezovanju, saj jo zagovarjam. Vendar samo z ljubeznijo do sebe, drugih in do sveta ne dosežemo ničesar, če smo pasivni. Vsak med nami mora znati uporabiti to energijo, 'poredno', 'uporniško', 'bad ass', ki je v vsakem med nami, da se premakne naprej, da spreminja sebe in svet. Za to je. Ne sramujmo se je, temveč jo nujno izkoristimo! Ne pozabi, moč je v tebi. In imaš je več kot misliš. Nihče te ne more prisiliti v nekaj, česar nočeš.
Prejšnji prispevek Naslednji prispevek
0 shares