Sto let samote, Gabriel Garcia Marquez

Brezčasna klasika.

Gre za razvpito delo magičnega realizma, ki je za vedno spremenilo književnost Latinske Amerike. Bere se kot pravljica. Avtor je v tem delu nastavil ogledalo tedanji družbi, pa vendar tudi družbi našega časa, saj je v zgodbi o rodbini Buendia in mestecu Macondu skozi večno vračanje enakega razgrnil celotno človeško mitologijo.

Ta brezčasna klasika je avtorja ponesla v sam vrh najpomembnejših pisateljev 20. stoletja, že od svojega izida leta 1967  pa navdihuje vedno nove in nove interpretacije ter ostaja eno ključnih del svetovne književnosti.

V slovenščino je bila prvič prevedena leta 1971, od tedaj je imela več ponatisov, sedaj pa smo jo dobili v osveženem prevodu in prenovljeni podobi.

“Prijatelji, ki so ga nesli domov, so bili prepričani, da je hotel izpolniti obljubo, dano ženi, da ne bo umrl v priležničini postelji. Petra Cotes je zloščila lakaste polškornje, o katerih je govoril, da bi jih želel v krsti imeti na nogah, a ko je spraševala, kdo bi mu jih odnesel domov, so ji že prišli povedat, da življenje Aureliana Segunda ni več v nevarnosti. res si je opomogel, še preden je bil teden naokoli, in čez štirinajst dni z nepojmljivo gostijo, ki je zasenčila vse prejšnje, proslavil svojo vrnitev v življenje.”

 

Damjana Bakarič

Related Posts

by
Sem avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Motivatorka, youtuberka ter predavateljica. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Ti pa si ravnokar na moji spletni strani. Živijo! :-) Mi smo ta človek, v katerem je moč. Kar mislimo, na kar se osredotočamo, to smo, tega bo vedno več. Naše misli so vibracija. Kakršne so, takšna vibracija je v nas, na tako vibracijo se priklapljamo in ustvarjamo življenje, ki je prav tako v skladu z njo. Zagrenjenost, nemoč, obup, nezadovoljstvo so nizke vibracije. Če imamo take misli, imamo takšna čustva, s tem ustvarjamo še več istega. Ko pa se odločimo za višjo vibracijo, se odločimo, da bomo odgovornost za svoje življenje končno prevzeli v svoje roke. Ne bomo v vlogi žrtve, ne bomo opazovalci življenja. Postali bomo ustvarjalci. Duševno zdrav človek si prizadeva, da je zadovoljen in srečen. To je njegova primarna potreba. S svojimi mislimi ustvarjamo notranji in zunanji svet, svojo vibracijo, spreminjamo gene. Saj poznate placebo, mar ne? ;) Naredimo si življenje takšno kot si ga želimo. Postajajmo vse boljša različica sebe, odločimo se za ljubezen. Do sebe, do drugih, do sveta. Naučimo se biti srečni v tem trenutku, ki ga imamo. To je veščina, to je mojstrstvo. In je mogoče. :-)
Previous Post Next Post
0 shares