O tistih, ki bežijo, in tistih, ki ostajajo, Elena Ferrante

Tretja iz neapeljskega cikla štirih.

Elena in Lenu, Lila.

Elena in Lila z nenavadnim prijateljstvom. Kjer ima bralec vseskozi občutek, da ena popušča, ker se ne ceni dovolj. Elena se dobro poroči ter uživa kratkotrajno pisateljsko slavo. Veliko da na mnenja drugih, zato se izgublja, izgublja sebe. Medtem ko se fizično obnemogla Lila, ki ji grozi adrenalni zlom, kmalu povsem postavi na noge, in se zapodi v razredni pogoj, kjer kraljuje kot idejna voditeljica. Pametna, magična Lenu.

A po straneh branja, ki se razvija precej pričakovano, a vseeno zanimivo, ker je Ferranetejeva mojstrica opisovanja človeških notranjih svetov , se zopet zgodi preobrat, ki mu bralec ne zmore še popolnoma zaupati. Elena končno dobi tisto, česar ji je najbolj primanjkovalo; drznost, strast, misel na sebe. Lila zdrsne iz njene glave, končno.

Komaj čakam četrto. Priznam, da me je Elena Ferrante (psevdonim) uročila s knjigo Dnevi zavrženosti. Od tedaj ji sledim. Je mojstrica pisane besede, preprosto zato, ker iz njenih pripovedi odseva jasno opazovanje in zaznavanje sebe, svoje psihologije, notranjih svetov. Obvlada podrobnosti, nekatere človeške lastnosti in dejanja pa opisuje s tolikšno izvirnostjo in natančnostjo, da bralec na ves glas kriči: “Ja, to je to, bravo, kako dolgo sem iskal/a besede in način, da bi ubesedila to občutje!” Končno.

 

Damjana Bakarič

Oznake:

Related Posts

by
O meni
Previous Post Next Post
27 shares

Išči po koledarju

november 2018
P T S Č P S N
« Okt   Dec »
 1234
567891011
12131415161718
19202122232425
2627282930