Kdo je pravi ali prava?

S kom se bomo zapletli, je iracionalno. Vendar se lahko odločimo, s kom bomo ostali.

Narava je močnejša in zahteva proces prokreacije, da se rod človeka nadaljuje.  Zato se pritegnemo ponavadi tisti, s katerimi imamo kompatibilne manke iz otroštva, kar pomeni veliko dela kasneje, pa vendar, če nam uspe, dobimo ven najboljša razmerja.

Vendar ko zaljubljenost mine, ko se stvari umirijo, no, čeprav se zrel človek ne bi zaljubljal tako močno, kot se zaljublja nezreli, mislim, da je nekaj resnice na tem, no, kakorkoli, vse nas vrže iz tirnic vsaj malo, tudi zrele, in ko se ta zaljubljenost malo umiri, se začnemo spraševati, odločati, ali bomo v tem odnosu vztrajali, nam ustreza, je to to, kar smo si želeli?

Osebno menim, da je za nas pravi čisto vsak, s katerim smo. Ker nemalokrat nas poslušam: “Pa kaj mi je bilo, pa kako sem lahko to zgrešil.” Nisi zgrešil, to si potreboval, dobil, upam, da smo se od tega kaj naučili, predvsem o sebi. In da smo, če je bilo preveč zlorabe, tudi odšli, in ne vztrajali v odnosu, ki je strupen.

Vsekakor pa ljubezen med  dvema v odnosu ni nekaj, kar ruši. Uničuje. Kjer ni spoštovanja, zaupanja, odkritosti, iskrenosti, želje po razvoju, skrbi za drugega in nje, pozornosti. Tukaj sem. Zate. Za naju.

Dober odnos je delo, je energija, je veliko vloženega časa. In potem morda pridobiva: povezanost, zaupanje, spoštovanje, odkritost, smeh, radost, dobro spolnost, v kateri se še naprej odkrivava brez zadržkov, ker si zaupava. Med. Pravi najin, domači med.

Pozornost je prva. Tukaj sem. Te največkrat ni. Smo skupaj, a nas ni. Drugi nas v resnici ne zanima, ker ne zanimamo samega sebe. In tukaj ne more zrasti nič dobrega. Tako preprosto je to. Pa tako težko, ne? Mar mi je zate. Zanimaš me. Kdo si? Kaj si? Zatakne se že takoj na začetku. Ker ne premoremo osnove. Morda nas je strah, morda bežimo od sebe in svojih čustev, večinoma pa zato, ker sploh ne vemo, kdo smo. Zato je dobro urediti odnos s seboj. Pa smo spet tam, pri odnosu s seboj. Ja, zmeraj smo.

Danes se ljudje razhajajo, ko nekaj ne ‘štima’. Po drugi strani drugi vztrajajo v odnosih, kjer ne rastejo, kjer so ponižani, nevideni, nespoštovani, prezrti. Hecno. Vsi preigravamo svoje manke iz primarnega odnosa iz otroštva (mama, oče, skrbniki). Vendar ni dobrega razmerja, povezanosti, spolnosti, ki je za duševno zdravje nujno potrebna, brez:

  1. Zaupanja vase in v drugega
  2. Predanosti
  3. Spoštovanja, najprej sebe seveda, kajti šele potem lahko spoštujem drugega
  4. Pozornosti
  5. Skrbi zase in za drugega
  6. Ljubezni do sebe in do drugega
  7. Skupnih zanimaj, interesov, ki jih razvijava
  8. Kakovostno preživetega časa; raje malo in dobro kot veliko in slabo
  9. Odkritosti, iskrenosti – brez mask in laži od vsega začetka – neupoštevanje tega nas ponavadi pokoplje
  10. Poslušanja
  11. Skupnega razvoja in razvoja, ki ga ima vsak zase
  12. Časa, ki ga nameniva drug drugemu
  13. Pogovora
  14. Pogledov v oči, nasmehov
  15. Smeha, radosti, veselja, norenja
  16. Iskrene namere, da si želim biti s teboj, ker si mi všeč in me zanimaš ti, ne glede na vse, ne pa zato, ker ti nekaj si ali nekaj imaš oz mi je všeč le, kako izgledaš
  17. Razumevanja, da vsak dela napake in sposobnosti pogovora brez zamer, ranjenega ega; kajti ti dve kategoriji ubijata
  18. Brez očitanja stvari in napak iz preteklosti …

Zagotovo sem še kaj pozabila, a to so najpomembnejše reči. Nekoč je nekdo rekel: dobro razmerje, ljubezen, partnerstvo, je, ko se dva igrivo, navihano in radostno igrata z vsem, kar jima ponuja življenje, s seboj pa nosita veliko smeha.

V tem kratkem življenju vsem nam želim, da enkrat dosežemo nekaj podobnega. Osebno menim, da moramo najprej znati biti sami in zadovoljni s seboj, da se lahko potem kakovostno povežemo z drugim. Povezovanje z drugimi je pomembno, ker ljudje se – potrebujemo. Jaz tebe in ti mene.

Več o mojih video vsebinah na mojem Youtube kanalu. Če ne preneseš odkritosti, raje ne glej. https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Damjana Bakarič,  avtorica knjižne uspešnice Na tesnobi in Na boljše ter 11 zgodb z naslovom Razmerja. Predavateljica o stresu, izgorelosti, anksioznih motnjah, odnosu do sebe in do drugih ter sveta. Zagovornica počasnega življenja. Moč je v tebi. Da se, vse lahko spremenimo s tem, ko z mislimi in navadami, dejanji ter prepričanji vzpodbudimo drugačne možganske povezave.

Moja zadnja knjiga Pogumna srca tukaj: https://www.berem.si/pogumna-srca/

Individualni pogovori, prijava: info@berem.si

Related Posts

by
Sem avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Motivatorka, youtuberka ter predavateljica. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Ti pa si ravnokar na moji spletni strani. Živijo! :-) Mi smo ta človek, v katerem je moč. Kar mislimo, na kar se osredotočamo, to smo, tega bo vedno več. Naše misli so vibracija. Kakršne so, takšna vibracija je v nas, na tako vibracijo se priklapljamo in ustvarjamo življenje, ki je prav tako v skladu z njo. Zagrenjenost, nemoč, obup, nezadovoljstvo so nizke vibracije. Če imamo take misli, imamo takšna čustva, s tem ustvarjamo še več istega. Ko pa se odločimo za višjo vibracijo, se odločimo, da bomo odgovornost za svoje življenje končno prevzeli v svoje roke. Ne bomo v vlogi žrtve, ne bomo opazovalci življenja. Postali bomo ustvarjalci. Duševno zdrav človek si prizadeva, da je zadovoljen in srečen. To je njegova primarna potreba. S svojimi mislimi ustvarjamo notranji in zunanji svet, svojo vibracijo, spreminjamo gene. Saj poznate placebo, mar ne? ;) Naredimo si življenje takšno kot si ga želimo. Postajajmo vse boljša različica sebe, odločimo se za ljubezen. Do sebe, do drugih, do sveta. Naučimo se biti srečni v tem trenutku, ki ga imamo. To je veščina, to je mojstrstvo. In je mogoče. :-)
Previous Post Next Post
128 shares