Psihiatrovi spomini
Te dni me poleg še nekaj knjig okupira tudi tale; nekaj sem že prebrala, cele še ne, zagotovo pa bo prava poslastica. Yalom je ameriški profesor psihiatrije na Stanfordski univerzi, avtor učbenikov in knjig, piše tudi romane. V tej knjigi pa se predstavi tudi on sam.
Poleg tega, da izvemo marsikaj o njem, nam predstavi tudi svoj proces ustvarjanja modela skupinske psihoterapije.
“Zanjo sem bil življenjsko pomemben. Nikoli nisem pozabil te izjave in tega trenutka. Pogosto se mi prikrade v misli, kadar sem s klientom in nimam pojma, kaj se dogaja, ko mu ne morem dati koristnih ali razumljivih komentarjev. V takih trenutkih pomislim na drago Sarah B. in se opomnim, da so lahko terapevtova prisotnost, povpraševanje in pozornost za klienta hranljive na načine, ki si jih ne znamo niti predstavljati.”
Ravno tako so pomembni naši odnosi s prijatelji; več ko ima človek odkritih in pristnih, bolj je zadovoljen z življenjem, bolj je zdrav. Srečnejši je. Uspešnejšega se počuti.
Kot potomec ruskih Judov je Yalom odraščal v neperspektivni soseski nižjega razreda v Washingtonu, tam pa se je že zgodaj odločil, da bo ubežal okolju, ki je omejevalo njegov razvoj. Odločil se je, da bo postal zdravnik. Tako je v naslednjih letih prebijal meje in doživel neverjeten karierni in osebni vzpon; bil je priča nastanku Stanfordske medicinske fakultete, ene najbolj spoštovanih univerz na svetu. Bil je aktiven član kulturnih gibanj v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, v svojih romanih pa je združeval predvsem svoje znanje in raziskovanje človekove psihe.
Damjana Bakarič