Je to res to? Perfekcionizem ubija.

Ljudje sebe ubijamo, ker želimo biti popolni, perfektni.

Iz tega se potem rodi le perfekcionizem, ki ubija. Človek je ‘samo’ človek. Živo bitje, ki dela napake. Zatorej od sebe ne zahtevajmo preveč. Ne ‘gonimo’ se čez meje. Vem, kaj se dogaja. Vem. Poganja nas občutek, da nismo dovolj vredni, ker v otroštvu nismo dobili sporočila, da smo vredni.

Poznam razliko med ljudmi, ki so to sporočilo imeli v otroštvu in tistimi, ki ga niso. Razlika je več kot očitna. In če sem sila površinska, lahko to pojasnim tako, da imajo tisti drugi nevroze in veliko čustvenih obtičalosti, ti prvi pa ne. Drugi se srečujejo s prekomernim stresom, utrujenostjo, anksioznostjo, depresijo, panični motnjami, prvi ne, če že, morda zgolj občasno, zaradi kakšnega zunanjega dogodka, ki ga morda v tem hipu ne zmorejo obvladati. In to je bistvena razlika, ki se kaže na vseh ravneh življenja.

Človek, ki je samozavesten, ki ve, da je vreden, ki se spoštuje, ceni, sebe ne bo prignal do prekomernega stresa, utrujenosti, izčrpanosti, izgorelosti. Do sebe ne bo neizprosen, ne bo perfekcionist. Ker pozna sebe, svoje prednosti, morebitne slabosti, skratka loteva se ciljev, ki jih zmore, ki so stvarni v določenem času in na določenem kraju. Zato se ustavimo, poglejmo vase, zadihajmo. Vprašajmo se, kje smo, kaj želimo, smo utrujeni, je to res to, kar želimo? Je v tem smisel? Je to življenje takšno, ki si ga želimo živeti? Kaj nas preganja? Kaj me boli? Ali od sebe zahtevam preveč? Kakšni so moji pogovori s seboj?

Ker, če sami sebi pripovedujemo, da nismo sposobni, vredni, dovolj dobri, mislite, da se iz tega sploh lahko izcimi kaj dobrega, zdravega?

Ne bodimo sami sebi največji sovražnik. Preverimo ta vprašanja, preverimo pogovore s seboj, ugotovimo, kakšna prepričanja o sebi nas vodijo. In jih prevetrimo, izprašajmo, dajmo na ogled sebi. In potem, če je potrebno, jih nadomestimo z drugačnimi, ki temeljijo na ljubezni, sočutju, razumevanju do sebe. Na vsem tistem, česar takrat, ko bi moralo biti, ni bilo. Postanimo sebi najboljši starš. Čas je.

In obljubim, ko človek stori to, sebe ne bo mogel kar tako prignati v brezglavi perfekcionizem, utrujenost, stres, in druge čustvene obtičalosti. Ni šans.

 

Damjana Bakarič

Oznake:

Related Posts

by
O meni
Previous Post Next Post

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

279 shares

Išči po koledarju

oktober 2018
P T S Č P S N
« Sep   Nov »
1234567
891011121314
15161718192021
22232425262728
293031