Pes pa v smeh, Juraj Šebesta

Juraj Šebesta je slovaški pisatelj, tole pa je njegov prvi roman, ki je prišel do src in duš najstnikov, preprosto zato, ker se skozi duhovitost loteva povsem življenjskih tem, ki niso vedno najbolj vesele. S tem romanom je požel tudi nekaj nagrad.

Gre za zgodbo najstnika, petnajstletnega Tomaša, ki ima s svojimi starši seveda same težave. Ne sme na kolo, ker je kaznovan, me more na fitnes, ker je karta predraga in ob vseh teh denarnih težavah, s katerimi se srečujejo v družini, morata mama in oče skrbeti še za prababico in pradedka, ki jima zdravje vse hitreje peša … Da pa je Tomaševo življenje še težje, se njegov oče odloči za odhod. Medtem ko ima sam strašanske težave s puncami, Tomaša rešuje ravno njegov smisel za humor in družinska psica Žofka … se sreča.

Če svojih najstnikov ne morete več prepričati, da preberejo kakšno knjigo, bi lahko tale imela boljši učinek. Vsekakor vredno poskušanja. Svoji hčerki sem prebrala opis, in jo je pritegnil, a je rekla, da mora prej prebrati drugo knjigo do konca, ki jo bere že vse poletje. Ko mi uspe, sporočim. 🙂 Jo pa je tale Tomaš pritegnil, prav zasvetile so se ji oči. Morda pa poseže po njej, ko me ne bo doma.

 

 

by
Sem avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Motivatorka, youtuberka ter predavateljica. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Ti pa si ravnokar na moji spletni strani. Živijo! :-) Mi smo ta človek, v katerem je moč. Kar mislimo, na kar se osredotočamo, to smo, tega bo vedno več. Naše misli so vibracija. Kakršne so, takšna vibracija je v nas, na tako vibracijo se priklapljamo in ustvarjamo življenje, ki je prav tako v skladu z njo. Zagrenjenost, nemoč, obup, nezadovoljstvo so nizke vibracije. Če imamo take misli, imamo takšna čustva, s tem ustvarjamo še več istega. Ko pa se odločimo za višjo vibracijo, se odločimo, da bomo odgovornost za svoje življenje končno prevzeli v svoje roke. Ne bomo v vlogi žrtve, ne bomo opazovalci življenja. Postali bomo ustvarjalci. Duševno zdrav človek si prizadeva, da je zadovoljen in srečen. To je njegova primarna potreba. S svojimi mislimi ustvarjamo notranji in zunanji svet, svojo vibracijo, spreminjamo gene. Saj poznate placebo, mar ne? ;) Naredimo si življenje takšno kot si ga želimo. Postajajmo vse boljša različica sebe, odločimo se za ljubezen. Do sebe, do drugih, do sveta. Naučimo se biti srečni v tem trenutku, ki ga imamo. To je veščina, to je mojstrstvo. In je mogoče. :-)
Prejšnji prispevek Naslednji prispevek
0 shares