Pes pa v smeh, Juraj Šebesta

Juraj Šebesta je slovaški pisatelj, tole pa je njegov prvi roman, ki je prišel do src in duš najstnikov, preprosto zato, ker se skozi duhovitost loteva povsem življenjskih tem, ki niso vedno najbolj vesele. S tem romanom je požel tudi nekaj nagrad.

Gre za zgodbo najstnika, petnajstletnega Tomaša, ki ima s svojimi starši seveda same težave. Ne sme na kolo, ker je kaznovan, me more na fitnes, ker je karta predraga in ob vseh teh denarnih težavah, s katerimi se srečujejo v družini, morata mama in oče skrbeti še za prababico in pradedka, ki jima zdravje vse hitreje peša … Da pa je Tomaševo življenje še težje, se njegov oče odloči za odhod. Medtem ko ima sam strašanske težave s puncami, Tomaša rešuje ravno njegov smisel za humor in družinska psica Žofka … se sreča.

Če svojih najstnikov ne morete več prepričati, da preberejo kakšno knjigo, bi lahko tale imela boljši učinek. Vsekakor vredno poskušanja. Svoji hčerki sem prebrala opis, in jo je pritegnil, a je rekla, da mora prej prebrati drugo knjigo do konca, ki jo bere že vse poletje. Ko mi uspe, sporočim. 🙂 Jo pa je tale Tomaš pritegnil, prav zasvetile so se ji oči. Morda pa poseže po njej, ko me ne bo doma.

 

 

by
Sem komunikologinja, svetovalka za posameznike in podjetja, pisateljica, publicistka, predavateljica ter avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Najpomembnejši so za mene odnosi. Pristni. Brez mask. Odnos do sebe je prvi in najpomembnejši. Potem lahko gradimo dobre odnose z drugimi, s svetom. Samo ljudje, ki se zavedajo sebe, delajo na sebi, so pogledali vase, v temo in svetlobo ter to sprejeli, so ljudje sedanjosti in prihodnosti. Na teh bo temeljil nov način sveta. Ljudje, ki vse delajo s smislom, so v stiku s seboj in brez mask. Kako bom pritegnil tisto, kar želim, če nosim masko in se delam da sem nekdo drug? To povzroča kaos, zmedo, bolezni. Avtentičnost ustvarja dobro življenje, zdravje, dobre odnose, veselje in radost. Samo človek, ki stremi po lastnem razvoju, po povezovanju namesto tekmovanju z drugimi, ki bo namesto strahu raje izbral pogum in ljubezen, je človek sedanjosti in prihodnosti. Ljudje, ki vedo, kdo so, ki vedo, da smo vsi nepopolni in z napakami, ljudje, ki se zavedajo ran in jih rešujejo. Edina odrešitev je, da vsak dan presegam samega sebe, da tekmujem s seboj včeraj in ne z drugimi danes. Prihodnost in sedanjost so ljudje, ki za svoje življenje prevzemajo odgovornost. Lahko spremeniš svoj notranji svet. Ker tako kot je znotraj, je tudi zunaj. Lahko ga spremeniš v pretočnega, lahko odstraniš vozle. A prej moraš pogledati v vse, kar si. To je rast, napredek, razvoj. Zmagovalci so tisti, ki po vsakem padcu tudi vstanejo in se borijo naprej. Drugih zmagovalcev ni. Všeč mi je ideja o ljubezni in povezovanju, saj jo zagovarjam. Vendar samo z ljubeznijo do sebe, drugih in do sveta ne dosežemo ničesar, če smo pasivni. Vsak med nami mora znati uporabiti to energijo, 'poredno', 'uporniško', 'bad ass', ki je v vsakem med nami, da se premakne naprej, da spreminja sebe in svet. Za to je. Ne sramujmo se je, temveč jo nujno izkoristimo! Ne pozabi, moč je v tebi. In imaš je več kot misliš. Nihče te ne more prisiliti v nekaj, česar nočeš.
Prejšnji prispevek Naslednji prispevek
0 shares