Na tesnobi, Damjana Bakarič

Za vse, ki so izgoreli, doživeli anksiozne motnje ali panične napade.

Ali za vse, ki ste nenehno pod stresom in ne zmorete več.

To so čustvene obtičalosti, ki vam bodo pomagale do boljšega življenja. Svojega in ne tujega.

“Nenadoma sem začutila tolikšno izčrpanost, da so me njegove besede kar ožemale. Zmanjkovalo mi je moči, da bi ga še prenašala. Šumenje množice v nakupovalnem središču, glasovi, vse to sem občutila kot izrazito moreče in utrujajoče. Želela sem izginiti, se skriti, iti v posteljo, se pokriti čez glavo in za dolgo zaspati … “

“Pri svojih petintridesetih ste doživeli več kot marsikateri sedemdesetletnik,” mi je pomanjkanje energije in tesnobo kasneje pojasnila psihiatrinja.

“Toda ta tesnoba se je zaganjala vame kot pes, ki ne odneha; hotela je skozme, ni mi želela dati miru. Jaz pa sem ji celo pomagala pri tem. S strahom sem ji namreč dala moč, jo bodrila in spodbujala, naj me uniči. Takrat tega še nisem vedela, pa tudi prešibka sem bila, da bi strah premagala.”

“In zato je dobro, da se sprašujemo, kaj čutimo. da smo ves čas v stiku s seboj. Če nismo, se namreč hitro pojavijo notranji konflikti, ki vodijo v frustracije, te pa v veliko nezadovoljstvo, kar lahko postane izrazito moteče in škodljivo, za nas in za druge. In potem nas vodi strah. Treba pa se je odločiti za pogum in zanjo –  za ljubezen, ni druge.”

Zato naredimo to spremembo! Pustimo vse, kar nas ubija. Tako smo že navajeni, da še malo potrpimo, še malo, še malo, da sploh ne vemo več, koliko nekaj ali nekdo že zdavnaj ni več za nas, če je sploh kdaj bilo. Zapusti delovno mesto, če te to ubija. Koliko življenj pa misliš, da imaš? A še prej poglej vase. Spoznaj se, sooči se s temino v tebi, z žalostjo, z ranami. Ne, ne bo se zgodilo nič strašnega. Ne beži od jeze, ne sramuj se je. Priznaj ji obstoj. Kajti jeza in žalost ti kažeta, kaj je treba osvetliti, rešiti, in nista nič slabega, kot smo se naučili v družbi, sta tisti, ki nam pokažeta pot ven – na boljše. Izpusti ljudi, če te ubijajo, te ponižujejo, vlečejo dol. Reci ne, kadar tako čutiš. Ne delaj proti sebi, ker je dobro in zelo modro, da si sam sebi najboljši prijatelj. Če nisi, kako boš potem lahko imel rad druge?

Odloči se zase. S tem se hkrati odločiš tudi za druge.

Ko si res na dnu, je edina pot, ki jo imaš, le – navzgor.

‘Zlom’, kakršen koli že, adrenalni, čustveni, mentalni, živčni, družba jih pojmuje različno, je lahko le uvid, ‘aha’ moment, ob katerem smo končno spoznali, spregledali. Da ta sistem ni za ljudi. Ker je nemogoče biti zadovoljen in zdrav v takšnem sistemu. Da je naš način življenja morda povsem zgrešen.

Res pa je, da je dobro prevetriti svoj notranji svet, svoje monologe, misli, prepričanja, vzorce, manke, rane. In potem se spremeni tudi zunanji svet, tako laže spoznamo, kaj je za nas in kaj ni.

Ne pozabimo; vse izhaja iz odnosa, ki ga imamo s – seboj.

Več o mojih video vsebinah na mojem Youtube kanalu. Če ne preneseš odkritosti, raje ne glej. https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Avtorica kolumne: Damjana Bakarič,  avtorica knjižne uspešnice Na tesnobi in Na boljše ter 11 zgodb z naslovom Razmerja. Predavateljica o stresu, izgorelosti, anksioznih motnjah, odnosu do sebe in do drugih ter sveta. Zagovornica počasnega življenja. Moč je v tebi. Da se, vse lahko spremenimo s tem, ko z mislimi in navadami, dejanji ter prepričanji vzpodbudimo drugačne možganske povezave.

Moja zadnja knjiga Pogumna srca tukaj: https://www.berem.si/pogumna-srca/

Individualni pogovori, prijava: info@berem.si

Related Posts

by
Sem komunikologinja, svetovalka za posameznike in podjetja, pisateljica, publicistka, predavateljica ter avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Najpomembnejši so za mene odnosi. Pristni. Brez mask. Odnos do sebe je prvi in najpomembnejši. Potem lahko gradimo dobre odnose z drugimi, s svetom. Samo ljudje, ki se zavedajo sebe, delajo na sebi, so pogledali vase, v temo in svetlobo ter to sprejeli, so ljudje sedanjosti in prihodnosti. Na teh bo temeljil nov način sveta. Ljudje, ki vse delajo s smislom, so v stiku s seboj in brez mask. Kako bom pritegnil tisto, kar želim, če nosim masko in se delam da sem nekdo drug? To povzroča kaos, zmedo, bolezni. Avtentičnost ustvarja dobro življenje, zdravje, dobre odnose, veselje in radost. Samo človek, ki stremi po lastnem razvoju, po povezovanju namesto tekmovanju z drugimi, ki bo namesto strahu raje izbral pogum in ljubezen, je človek sedanjosti in prihodnosti. Ljudje, ki vedo, kdo so, ki vedo, da smo vsi nepopolni in z napakami, ljudje, ki se zavedajo ran in jih rešujejo. Edina odrešitev je, da vsak dan presegam samega sebe, da tekmujem s seboj včeraj in ne z drugimi danes. Prihodnost in sedanjost so ljudje, ki za svoje življenje prevzemajo odgovornost. Lahko spremeniš svoj notranji svet. Ker tako kot je znotraj, je tudi zunaj. Lahko ga spremeniš v pretočnega, lahko odstraniš vozle. A prej moraš pogledati v vse, kar si. To je rast, napredek, razvoj. Zmagovalci so tisti, ki po vsakem padcu tudi vstanejo in se borijo naprej. Drugih zmagovalcev ni. Všeč mi je ideja o ljubezni in povezovanju, saj jo zagovarjam. Vendar samo z ljubeznijo do sebe, drugih in do sveta ne dosežemo ničesar, če smo pasivni. Vsak med nami mora znati uporabiti to energijo, 'poredno', 'uporniško', 'bad ass', ki je v vsakem med nami, da se premakne naprej, da spreminja sebe in svet. Za to je. Ne sramujmo se je, temveč jo nujno izkoristimo! Ne pozabi, moč je v tebi. In imaš je več kot misliš. Nihče te ne more prisiliti v nekaj, česar nočeš.
Prejšnji prispevek Naslednji prispevek
22 shares