Kaj nama steče?
“Nekaj že. To, kar imava. Glej, pred nekaj minutami si mi rekla, da me pogrešaš. In mogoče je bilo sploh prvič, da nisi zvenela sarkastično ali zadržano. Ali kot bi me imela za idiota. Zdaj pa vpiješ name.”
Precej resnična zgodba o dveh mladostnikih. Eleanor in Park. Ona iz disfunkcionalne družine, kjer ne pozna varnosti, topline doma, ne ljubečnosti. Prestrašena mama. Lepotica, ki se ne ceni, zato vztraja z moškim – očimom, ki je nasilen do nje in do otrok, najbolj pa do Eleanor. Zato se Eleanor ne sprejema. Ne mara se. Ne zaupa si. Misli, da ni dovolj dobra.
On iz ljubeče družine, kjer si mama in oče ljubezen še zmeraj izkazujeta vsak dan. Lahko bi rekli, da ima Park vse. In lahko bi si mislili, da Park zaradi tega ne bo sposoben razumeti tistih, ki nimajo ničesar.
Pa ni tako.
Park se zaljubi, kljub temu, da je Eleanor ‘problematična’ punca. Vztraja. Je z njo v najtežjih trenutkih in tudi takrat, ko ne razume, zakaj joče, zakaj je jezna, in zakaj ga ves čas odriva stran. On ostaja.
Resnična zgodba o dveh pogumnih mladostnikih. Ki se ne vdata. Zgodba, iz katere bi se morali učiti vsi.
“Ampak midva sva odgovorna…”, je blago šepnil. “Midva sva odgovorna, da tega ne bova izgubila.”
Ja, midva sva odgovorna, dragi moj, da ne izgubiva tega, kar imava. Nihče drug. 😉
Damjana Bakarič