Eleanor & Park, Rainbow Rowell

Kaj nama steče?

“Nekaj že. To, kar imava. Glej, pred nekaj minutami si mi rekla, da me pogrešaš. In mogoče je bilo sploh prvič, da nisi zvenela sarkastično ali zadržano. Ali kot bi me imela za idiota. Zdaj pa vpiješ name.”

Precej resnična zgodba o dveh mladostnikih. Eleanor in Park. Ona iz disfunkcionalne družine, kjer ne pozna varnosti, topline doma, ne ljubečnosti. Prestrašena mama. Lepotica, ki se ne ceni, zato vztraja z moškim – očimom, ki je nasilen do nje in do otrok, najbolj pa do Eleanor. Zato se Eleanor ne sprejema. Ne mara se. Ne zaupa si. Misli, da ni dovolj dobra.

On iz ljubeče družine, kjer si mama in oče ljubezen še zmeraj izkazujeta vsak dan. Lahko bi rekli, da ima Park  vse. In lahko bi si mislili, da Park zaradi tega ne bo sposoben razumeti tistih, ki nimajo ničesar.

Pa ni tako.

Park se zaljubi, kljub temu, da je Eleanor ‘problematična’ punca. Vztraja. Je z njo v najtežjih trenutkih in tudi takrat, ko ne razume, zakaj joče, zakaj je jezna, in zakaj ga ves čas odriva stran. On ostaja.

Resnična zgodba o dveh pogumnih mladostnikih. Ki se ne vdata. Zgodba, iz katere bi se morali učiti vsi.

 

“Ampak midva sva odgovorna…”, je blago šepnil. “Midva sva odgovorna, da tega ne bova izgubila.”

Ja, midva sva odgovorna, dragi moj, da ne izgubiva tega, kar imava. Nihče drug. 😉

 

Damjana Bakarič

Related Posts

by
Sem avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Motivatorka, youtuberka ter predavateljica. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Ti pa si ravnokar na moji spletni strani. Živijo! :-) Mi smo ta človek, v katerem je moč. Kar mislimo, na kar se osredotočamo, to smo, tega bo vedno več. Naše misli so vibracija. Kakršne so, takšna vibracija je v nas, na tako vibracijo se priklapljamo in ustvarjamo življenje, ki je prav tako v skladu z njo. Zagrenjenost, nemoč, obup, nezadovoljstvo so nizke vibracije. Če imamo take misli, imamo takšna čustva, s tem ustvarjamo še več istega. Ko pa se odločimo za višjo vibracijo, se odločimo, da bomo odgovornost za svoje življenje končno prevzeli v svoje roke. Ne bomo v vlogi žrtve, ne bomo opazovalci življenja. Postali bomo ustvarjalci. Duševno zdrav človek si prizadeva, da je zadovoljen in srečen. To je njegova primarna potreba. S svojimi mislimi ustvarjamo notranji in zunanji svet, svojo vibracijo, spreminjamo gene. Saj poznate placebo, mar ne? ;) Naredimo si življenje takšno kot si ga želimo. Postajajmo vse boljša različica sebe, odločimo se za ljubezen. Do sebe, do drugih, do sveta. Naučimo se biti srečni v tem trenutku, ki ga imamo. To je veščina, to je mojstrstvo. In je mogoče. :-)
Previous Post Next Post
0 shares