Upor telesa, Alice Miller

Pedagogika, ki ji Millerjeva pravi Črna pedagogika, goji prilagojene ljudi, ki lahko zaupajo le svoji maski, ker so kot otroci živeli v nenehnem strahu pred kaznovanjem.

Avtorica prerešeta četrto božjo zapoved. Ne! Pravi. Kako naj otrok, ki je bil zlorabljen, spoštuje očeta in mater? In ravno zaradi te zapovedi in vseobsegajoče morale, ki jo spremlja, toliko odraslih trpi, in svoja potlačena čustva prenaša naprej na svoje otroke. Zakaj?

Zaradi morale. Zaradi tabuja. Očeta in mater je treba spoštovati ne glede na to, kakšna sta bila. Zaradi teh stavkov ima odrasel, ki je imel strašno mater ali očeta, anskioznost, depresijo, kronično bolečino in ostale fizične ali psihične bolezni.

Millerjeva se dotakne biografij velikih; od Dostojevskega, Čehova, Kafke, Schillerja, Rimbauda, Wirginije Woolf, Prousta do Joyca. Vsi so trpeli, ker so tlačili svoja prava čustva do staršev. Neprenehoma so nekateri med njimi hrepeneli po priznanju enega od staršev, po ljubezni, ljubečnosti, toplini in varnosti, ki jih nikdar niso prejeli od njih. Namesto tega pa so kot otroci nekateri med njimi ob svojih starših doživljali smrtno grozo.

“Staršev ne moremo spoštovati in ljubiti, če se jih nezavedno še vedno bojimo.”

Izrinjanje ali odcepitev pristnih čustev pripelje le do bolezni in hudega trpljenja. Če se poskušamo za vsako ceno podrediti četrti zapovedi, bomo plačali zelo visoko ceno svojemu telesu ali svojim otrokom, piše Millerjeva.

Telo pozna resnico, telesu ne moreš lagati. V telesu so vsa čustva, tudi tista, ki se jih um ne spominja več. In dokler bodo odrasli tlačili svoja prava čustva, ki jih imajo do staršev, ki so jih zanemarjali, jih pretepali, poniževali, psihično, fizično ali celo spolno zlorabljali, bodo trpeli. Trpeli pa bodo njihovi bližnji in otroci.

Millerjeva se dotakne tudi psihoterapevtov. Prepričana je, da distanciran in hladen terapevt ne more omogočiti človeku v stiski, da se mu zacelijo rane. Še najmanj pa mu lahko pomaga, če mu deli stavke v službi zlagane morale: “V redu je, vendar sta vaš oče in mati delala najboljše, kar sta lahko.” Millerjeva je prepričana, da se človek lahko dokoplje do svojih pravih čustev in se pozdravi le tako, da ima ob sebi terapevta ali nekoga, ki mu zaupa, ki je sočuten, ki prizna, kako je ta oseba kot otrok trpela. Ki nudi razumevanje. Še več, potreben je pristranski spremljevalec, ki z nami deli zgroženost in ogorčenost nad tem, kako smo morali kot otročiček trpeti dan za dnem, ko sta se nam duša in telo bojevala za življenje. Za življenje, ki je bilo leta in leta ogroženo. Ob dobrem pristranskem, in nikakor ne ob nevtralnem spremstvu, lahko najdemo svojo resnico.

Zakaj ne poslušamo svojih teles? Zakaj jih, ko se oglasijo, utišamo s tableti? Zakaj zaupamo moči tablet, namesto, da bi zaupali vodstvu telesa, ki nikoli ne laže?

Več o mojih video vsebinah na mojem Youtube kanalu. Če ne preneseš odkritosti, raje ne glej. https://www.youtube.com/user/MsDamjana

Avtorica kolumne: Damjana Bakarič,  avtorica knjižne uspešnice Na tesnobi in Na boljše ter 11 zgodb z naslovom Razmerja. Predavateljica o stresu, izgorelosti, anksioznih motnjah, odnosu do sebe in do drugih ter sveta. Zagovornica počasnega življenja. Moč je v tebi. Da se, vse lahko spremenimo s tem, ko z mislimi in navadami, dejanji ter prepričanji vzpodbudimo drugačne možganske povezave.

Moja zadnja knjiga Pogumna srca tukaj: https://www.berem.si/pogumna-srca/

Individualni pogovori, prijava: info@berem.si

Related Posts

by
Sem komunikologinja, svetovalka za posameznike in podjetja, pisateljica, publicistka, predavateljica ter avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Najpomembnejši so za mene odnosi. Pristni. Brez mask. Odnos do sebe je prvi in najpomembnejši. Potem lahko gradimo dobre odnose z drugimi, s svetom. Samo ljudje, ki se zavedajo sebe, delajo na sebi, so pogledali vase, v temo in svetlobo ter to sprejeli, so ljudje sedanjosti in prihodnosti. Na teh bo temeljil nov način sveta. Ljudje, ki vse delajo s smislom, so v stiku s seboj in brez mask. Kako bom pritegnil tisto, kar želim, če nosim masko in se delam da sem nekdo drug? To povzroča kaos, zmedo, bolezni. Avtentičnost ustvarja dobro življenje, zdravje, dobre odnose, veselje in radost. Samo človek, ki stremi po lastnem razvoju, po povezovanju namesto tekmovanju z drugimi, ki bo namesto strahu raje izbral pogum in ljubezen, je človek sedanjosti in prihodnosti. Ljudje, ki vedo, kdo so, ki vedo, da smo vsi nepopolni in z napakami, ljudje, ki se zavedajo ran in jih rešujejo. Edina odrešitev je, da vsak dan presegam samega sebe, da tekmujem s seboj včeraj in ne z drugimi danes. Prihodnost in sedanjost so ljudje, ki za svoje življenje prevzemajo odgovornost. Lahko spremeniš svoj notranji svet. Ker tako kot je znotraj, je tudi zunaj. Lahko ga spremeniš v pretočnega, lahko odstraniš vozle. A prej moraš pogledati v vse, kar si. To je rast, napredek, razvoj. Zmagovalci so tisti, ki po vsakem padcu tudi vstanejo in se borijo naprej. Drugih zmagovalcev ni. Všeč mi je ideja o ljubezni in povezovanju, saj jo zagovarjam. Vendar samo z ljubeznijo do sebe, drugih in do sveta ne dosežemo ničesar, če smo pasivni. Vsak med nami mora znati uporabiti to energijo, 'poredno', 'uporniško', 'bad ass', ki je v vsakem med nami, da se premakne naprej, da spreminja sebe in svet. Za to je. Ne sramujmo se je, temveč jo nujno izkoristimo! Ne pozabi, moč je v tebi. In imaš je več kot misliš. Nihče te ne more prisiliti v nekaj, česar nočeš.
Prejšnji prispevek Naslednji prispevek
49 shares