Pedagogika, ki ji Millerjeva pravi Črna pedagogika, goji prilagojene ljudi, ki lahko zaupajo le svoji maski, ker so kot otroci živeli v nenehnem strahu pred kaznovanjem.
Avtorica prerešeta četrto božjo zapoved. Ne! Pravi. Kako naj otrok, ki je bil zlorabljen, spoštuje očeta in mater? In ravno zaradi te zapovedi in vseobsegajoče morale, ki jo spremlja, toliko odraslih trpi, in svoja potlačena čustva prenaša naprej na svoje otroke. Zakaj?
Zaradi morale. Zaradi tabuja. Očeta in mater je treba spoštovati ne glede na to, kakšna sta bila. Zaradi teh stavkov ima odrasel, ki je imel strašno mater ali očeta, anskioznost, depresijo, kronično bolečino in ostale fizične ali psihične bolezni.
Millerjeva se dotakne biografij velikih; od Dostojevskega, Čehova, Kafke, Schillerja, Rimbauda, Wirginije Woolf, Prousta do Joyca. Vsi so trpeli, ker so tlačili svoja prava čustva do staršev. Neprenehoma so nekateri med njimi hrepeneli po priznanju enega od staršev, po ljubezni, ljubečnosti, toplini in varnosti, ki jih nikdar niso prejeli od njih. Namesto tega pa so kot otroci nekateri med njimi ob svojih starših doživljali smrtno grozo.
“Staršev ne moremo spoštovati in ljubiti, če se jih nezavedno še vedno bojimo.”
Izrinjanje ali odcepitev pristnih čustev pripelje le do bolezni in hudega trpljenja. Če se poskušamo za vsako ceno podrediti četrti zapovedi, bomo plačali zelo visoko ceno svojemu telesu ali svojim otrokom, piše Millerjeva.
Telo pozna resnico, telesu ne moreš lagati. V telesu so vsa čustva, tudi tista, ki se jih um ne spominja več. In dokler bodo odrasli tlačili svoja prava čustva, ki jih imajo do staršev, ki so jih zanemarjali, jih pretepali, poniževali, psihično, fizično ali celo spolno zlorabljali, bodo trpeli. Trpeli pa bodo njihovi bližnji in otroci.
Millerjeva se dotakne tudi psihoterapevtov. Prepričana je, da distanciran in hladen terapevt ne more omogočiti človeku v stiski, da se mu zacelijo rane. Še najmanj pa mu lahko pomaga, če mu deli stavke v službi zlagane morale: “V redu je, vendar sta vaš oče in mati delala najboljše, kar sta lahko.” Millerjeva je prepričana, da se človek lahko dokoplje do svojih pravih čustev in se pozdravi le tako, da ima ob sebi terapevta ali nekoga, ki mu zaupa, ki je sočuten, ki prizna, kako je ta oseba kot otrok trpela. Ki nudi razumevanje. Še več, potreben je pristranski spremljevalec, ki z nami deli zgroženost in ogorčenost nad tem, kako smo morali kot otročiček trpeti dan za dnem, ko sta se nam duša in telo bojevala za življenje. Za življenje, ki je bilo leta in leta ogroženo. Ob dobrem pristranskem, in nikakor ne ob nevtralnem spremstvu, lahko najdemo svojo resnico.
Zakaj ne poslušamo svojih teles? Zakaj jih, ko se oglasijo, utišamo s tableti? Zakaj zaupamo moči tablet, namesto, da bi zaupali vodstvu telesa, ki nikoli ne laže?
Več o mojih video vsebinah na mojem Youtube kanalu. Video treningi za življenje kot si ga želiš. https://www.youtube.com/user/MsDamjana
Damjana Bakarič
