Agresivnost, Jesper Juul

“Jesper Juul nam zelo neposredno pokaže, v kako hudih zmotah smo, ko beseda nanese na pojmovanje agresije.”

Razbije močno zakoreninjeno miselnost, da je agresija negativna, nekaj slabega, in da je treba vse agresivneže spraviti čim dlje stran in jih hudo kaznovati.

Ne. Dragi moji, motite se. Tudi sama sem isto zapisala v svoji knjigi Na tesnobi. Brez agresije ne bi imeli partnerja, ne službe, novinarji ne bi vrtali po umazanijah, jaz pa ne bi napisala knjige, zjutraj ne bi tekla, nikakor pa ne bi moški nikoli osvajali. Vendar govorimo o konstruktivni agresiji. Ki je dobra, ker omogoča življenje in razvoj.

 

Destruktivna agresija pa ni dobra.  Je nasilje nad ljudmi in stvarmi.

 

Ko se srečamo z agresivnim otrokom ali agresivnim odraslim, se moramo vedno vprašati, kaj je vzbudilo v njem takšna čustva, to agresijo. Jesper trdi, da je za agresijo vedno krivo to, da nam ljudje, ki jih imamo radi, ne priznavajo naše vrednosti.

In pomislite, kaj naredimo z agresivnimi otroci? Najprej jih naderemo ali celo kaznujemo, s tem jih še bolj zabijemo in jim zagotovo potrdimo to, da za nas niso vredni. In potem jih na tak način obravnavajo še v šoli in v raznih institucijah, pri psihologih, in tako naprej.

Kakšno sporočilo dobi otrok ali mladostnik?

Poleg tega, da ni vreden, dobi še sporočilo, da z njim nekaj ni v redu, da se ne odziva na pravi način, in da je on tisti, ki je problematičen. Pomislite, v kakšnega odraslega ta oseba zraste….V takšnih primerih ravnajo narobe vsi odrasli, od staršev, učiteljev do psihologov in strokovnjakov različnih institucij.

 

Knjiga za vse, ki si želite zares razumeti, kaj je agresija in kako pravilno delati z njo.

Related Posts

by
Sem avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Motivatorka, youtuberka ter predavateljica. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Ti pa si ravnokar na moji spletni strani. Živijo! :-) Mi smo ta človek, v katerem je moč. Kar mislimo, na kar se osredotočamo, to smo, tega bo vedno več. Naše misli so vibracija. Kakršne so, takšna vibracija je v nas, na tako vibracijo se priklapljamo in ustvarjamo življenje, ki je prav tako v skladu z njo. Zagrenjenost, nemoč, obup, nezadovoljstvo so nizke vibracije. Če imamo take misli, imamo takšna čustva, s tem ustvarjamo še več istega. Ko pa se odločimo za višjo vibracijo, se odločimo, da bomo odgovornost za svoje življenje končno prevzeli v svoje roke. Ne bomo v vlogi žrtve, ne bomo opazovalci življenja. Postali bomo ustvarjalci. Duševno zdrav človek si prizadeva, da je zadovoljen in srečen. To je njegova primarna potreba. S svojimi mislimi ustvarjamo notranji in zunanji svet, svojo vibracijo, spreminjamo gene. Saj poznate placebo, mar ne? ;) Naredimo si življenje takšno kot si ga želimo. Postajajmo vse boljša različica sebe, odločimo se za ljubezen. Do sebe, do drugih, do sveta. Naučimo se biti srečni v tem trenutku, ki ga imamo. To je veščina, to je mojstrstvo. In je mogoče. :-)
Previous Post Next Post
7 shares