Nesporazum v Moskvi, Simone de Beauvoir

“Velika sreča je, če se lahko pogovarjaš. Pri parih, ki ne znajo uporabljati besed, je jasno, da nesporazumi naraščajo kot snežene kepe in nazadnje pokvarijo ves odnos.”

Nicole in Andre se odpravita v Moskvo, da bi obiskala Andrejevo hči Mašo. Zgodba se dogaja leta 1966, oba glavna junaka sta stara nekaj čez 60 let. Čeravno se ljubita in drug z drugim prav dobro živita, se zgodi, da med njima pride do napetosti, nesoglasij, čustvene oddaljenosti. Predvsem zaradi zavedanja in vse bolj prisotnega občutenja starosti, čeprav drug pred drugim tega ne priznata. Še posebej Nicole pa moti tudi neprenehna prisotnost Andrejeve hčerke Maše. Z njim sploh ne more biti sama. Zgodba je napisana z obeh vidikov; enkrat pripoveduje Nicole, drugič Andre, tako da ima bralec neposreden dostop do njunih misli in občutenj. Prav zanimivo je spremljati, kako napačno lahko domnevamo o nekaterih stvareh, preprosto zato, ker se ne pogovarjamo dovolj. Kako napačno domnevamo, le zato, ker ne sprašujemo. In potem obsojamo. Medsebojne zamere so vedno večje, dokler ni več poti nazaj. Velika kepa nezadovoljstva, ki postaja vse večja, se čudežno a hkrati popolnoma logično razreši. Kako?

 

Spet ena zanimivejših knjig iz zbirke Svila. Za vse tiste, ki bi radi po nekakšni bližnjici spoznali zahtevnejše pisce.

Related Posts

by
Sem komunikologinja, svetovalka za posameznike in podjetja, pisateljica, publicistka, predavateljica ter avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Najpomembnejši so za mene odnosi. Pristni. Brez mask. Odnos do sebe je prvi in najpomembnejši. Potem lahko gradimo dobre odnose z drugimi, s svetom. Samo ljudje, ki se zavedajo sebe, delajo na sebi, so pogledali vase, v temo in svetlobo ter to sprejeli, so ljudje sedanjosti in prihodnosti. Na teh bo temeljil nov način sveta. Ljudje, ki vse delajo s smislom, so v stiku s seboj in brez mask. Kako bom pritegnil tisto, kar želim, če nosim masko in se delam da sem nekdo drug? To povzroča kaos, zmedo, bolezni. Avtentičnost ustvarja dobro življenje, zdravje, dobre odnose, veselje in radost. Samo človek, ki stremi po lastnem razvoju, po povezovanju namesto tekmovanju z drugimi, ki bo namesto strahu raje izbral pogum in ljubezen, je človek sedanjosti in prihodnosti. Ljudje, ki vedo, kdo so, ki vedo, da smo vsi nepopolni in z napakami, ljudje, ki se zavedajo ran in jih rešujejo. Edina odrešitev je, da vsak dan presegam samega sebe, da tekmujem s seboj včeraj in ne z drugimi danes. Prihodnost in sedanjost so ljudje, ki za svoje življenje prevzemajo odgovornost. Lahko spremeniš svoj notranji svet. Ker tako kot je znotraj, je tudi zunaj. Lahko ga spremeniš v pretočnega, lahko odstraniš vozle. A prej moraš pogledati v vse, kar si. To je rast, napredek, razvoj. Zmagovalci so tisti, ki po vsakem padcu tudi vstanejo in se borijo naprej. Drugih zmagovalcev ni. Všeč mi je ideja o ljubezni in povezovanju, saj jo zagovarjam. Vendar samo z ljubeznijo do sebe, drugih in do sveta ne dosežemo ničesar, če smo pasivni. Vsak med nami mora znati uporabiti to energijo, 'poredno', 'uporniško', 'bad ass', ki je v vsakem med nami, da se premakne naprej, da spreminja sebe in svet. Za to je. Ne sramujmo se je, temveč jo nujno izkoristimo! Ne pozabi, moč je v tebi. In imaš je več kot misliš. Nihče te ne more prisiliti v nekaj, česar nočeš.
Prejšnji prispevek Naslednji prispevek
0 shares