Štirje dogovori, Don Miguel Ruiz

“Temu procesu rečem udomačitev ljudi. In v tem udomačevanju se naučimo živeti in sanjati.”

Štirje dogovori izhajajo iz modrosti in znanja starodavnih Toltekov, ki so bili pred tisoči let po vsej južni Mehiki poznani kot ‘ženske in moški znanja’. Tolteki naj bi bili znanstveniki in umetniki, ki so družbo oblikovali tako, da je najprej razvijala duhovna spoznanja in prakso prednikov. Antropologi pa govorijo o njih kot o ljudstvu oziroma rasi.

V knjigi z drugimi besedami kot ostali avtorji tovrstne literature omenja planetarne sanje, ki jih sanjamo vsi, te pa so se v nas dobesedno vtisnile skozi prepričanja in sprejete vzorce družbe. Zakaj? Ker nas naša človeška želja po priznavanju in pozornosti nezavedno prisili, da se pustimo ‘udomačiti’, kar pomeni, da se v tem procesu naučimo živeti in sanjati. Ker se vsebina sanj vtisne v naše notranje sanje se oblikuje naš nazor. Kmalu ne potrebujemo nikogar več, da bi nas udomačil; sami postanemo svoj lasten udomačevalec in tako se v nas razvijeta Nadzornik, Sodnik in mnogokrat tudi Žrtev. Vsi ti tvorijo sistem prepričanj in vzorcev, predvsem takšnih, ki nam škodujejo.

Za spremembo teh pa je potrebnega veliko poguma.

Na drugi strani vsega tega tiči Strah, kjer nas je najbolj strah ravno tega, da bi zares izražali, kar v resnici smo.

Ves čas živimo usklajeni z nekimi dogovori, ki pa nas v življenu tako onesrečujejo, da sploh ne živimo zares in tako, kot bi si želeli. Zatorej nam pisatelj ponudi štiri dogovore, ki nam bodo pomagali spremeniti ta prepričanja in ki nam bodo pomagali zaživeti brez strahu ter s povsem novo močjo.

Dogovor o brezgrajnosti besede, dogovor o tem, da ničesar ne smemo jemati osebno, dogovor o tem, da ne domnevamo ničesar ter dogovor o tem, da v vsaki situaciji damo vse od sebe. V bistvu gre za tolteško preobrazbo, kjer pekel na Zemlji, v katerem živimo, spreminjamo v nebesa na Zemlji. Tako je edina resnična svoboda svoboda duha, da smo, kar v resnici tudi smo.

Naše planetarne sanje, pravi Ruiz, so ena sama bolezenska motnja, ljudje smo duševno bolni, kjer vsi bolehamo za boleznijo, ki se ji reče strah.

Pisatelj je odraščal v družini zdravilcev na mehiškem podeželju. Mama je bila zdravilka, njegov dedek pa šaman. Seveda so pričakovali, da bo šel sam po podobni poti, vendar se je nekje vmes odločil, da gre študirat medicino. Potem pa je skoraj umrl v prometni nesreči. To doživetje ga je tako pretreslo, da se je svoje življenje odločil posvetiti samoraziskovanju.

Related Posts

by
Sem komunikologinja, svetovalka za posameznike in podjetja, pisateljica, publicistka, predavateljica ter avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Najpomembnejši so za mene odnosi. Pristni. Brez mask. Odnos do sebe je prvi in najpomembnejši. Potem lahko gradimo dobre odnose z drugimi, s svetom. Samo ljudje, ki se zavedajo sebe, delajo na sebi, so pogledali vase, v temo in svetlobo ter to sprejeli, so ljudje sedanjosti in prihodnosti. Na teh bo temeljil nov način sveta. Ljudje, ki vse delajo s smislom, so v stiku s seboj in brez mask. Kako bom pritegnil tisto, kar želim, če nosim masko in se delam da sem nekdo drug? To povzroča kaos, zmedo, bolezni. Avtentičnost ustvarja dobro življenje, zdravje, dobre odnose, veselje in radost. Samo človek, ki stremi po lastnem razvoju, po povezovanju namesto tekmovanju z drugimi, ki bo namesto strahu raje izbral pogum in ljubezen, je človek sedanjosti in prihodnosti. Ljudje, ki vedo, kdo so, ki vedo, da smo vsi nepopolni in z napakami, ljudje, ki se zavedajo ran in jih rešujejo. Edina odrešitev je, da vsak dan presegam samega sebe, da tekmujem s seboj včeraj in ne z drugimi danes. Prihodnost in sedanjost so ljudje, ki za svoje življenje prevzemajo odgovornost. Lahko spremeniš svoj notranji svet. Ker tako kot je znotraj, je tudi zunaj. Lahko ga spremeniš v pretočnega, lahko odstraniš vozle. A prej moraš pogledati v vse, kar si. To je rast, napredek, razvoj. Zmagovalci so tisti, ki po vsakem padcu tudi vstanejo in se borijo naprej. Drugih zmagovalcev ni. Všeč mi je ideja o ljubezni in povezovanju, saj jo zagovarjam. Vendar samo z ljubeznijo do sebe, drugih in do sveta ne dosežemo ničesar, če smo pasivni. Vsak med nami mora znati uporabiti to energijo, 'poredno', 'uporniško', 'bad ass', ki je v vsakem med nami, da se premakne naprej, da spreminja sebe in svet. Za to je. Ne sramujmo se je, temveč jo nujno izkoristimo! Ne pozabi, moč je v tebi. In imaš je več kot misliš. Nihče te ne more prisiliti v nekaj, česar nočeš.
Prejšnji prispevek Naslednji prispevek
27 shares