Pojdi, kamor te vodi srce, Susanna Tamaro

Osebna izpoved v obliki pisemskega romana.

»Človeka laže pokonča nič kot bolečina, bolečini se lahko upreš, niču ne.«

Glavna junakinja, babica, piše pisma svoji vnukinji, ki je naveličano odšla od nje. Vmesni člen, hčerka pripovedovalke in mati vnukinje je umrla.

Odličen pregled življenja skozi oči modre ženske, ki jo je vzgojila hladna in nepopustljiva mati. Gre za pogled skozi življenje, ki odkriva tako temne kot svetle plati življenja, kjer pripovedovalka ugotovi slednje: »Kdove, naj pravijo kakrkoli, mislim, da je v človekovi glavi še vedno več teme kot pa svetlobe.«

Gre za odkrito, iskreno, čustveno, nelicemersko pripoved, ki odkriva tudi tiste najbolj temne dele človeka, ki so v vseh nas. Pripovedovalka je resnicoljubna tudi do sebe, ko ugotovi, da je za svojo preminulo hči naredila premalo, ji dovolila preveč svobode, ker je želela biti drugačna od svoje matere, in zapiše: »Za masko svobode pa se marsikdaj skriva ravnodušnost in strah pred vpletenostjo.« In nadaljuje: »Vzgoja je veliko in grozljivo izsiljevanje, ki mu je pravzaprav nemogoče uiti. Otrok ne more živeti brez ljubezni, zato se zahtevanemu obrazcu prilagodi, naj se mu to zdi še tako krivično in naj se mu obrazec sam še tako upira. Učinek tega mehanizma nikoli ne zamre. Ko sem postala mati, je, ne da bi hotela ali se tega sploh zavedala, spet priplaval na površje in sooblikoval moja dejanja…«

In: »…A če hočeš biti močan, se moraš imeti rad; in če se hočeš imeti rad, se moraš spoznati do globin, o sebi moraš vedeti vse, tudi najbolj skrite stvari, ki si jih najteže priznaš…«

Odlična knjiga za tiste, ki želijo razumeti sebe, druge in to življenje. Odlična za tiste, ki razmišljajo. Ki se sprašujejo. Ki iščejo odgovore na najbolj skrivnostna dogajanja v nas samih. Prevedena v več kot 40 jezikov in natisnjena v milijonskih nakladah. Pri nas je prvič izšla leta 1996.

Related Posts

by
Sem komunikologinja, svetovalka za posameznike in podjetja, pisateljica, publicistka, predavateljica ter avtorica knjižnih uspešnic Na tesnobi, Na boljše, Razmerja in Pogumna srca. Raziskovalka človekove psihologije in čustev, duše. Najpomembnejši so za mene odnosi. Pristni. Brez mask. Odnos do sebe je prvi in najpomembnejši. Potem lahko gradimo dobre odnose z drugimi, s svetom. Samo ljudje, ki se zavedajo sebe, delajo na sebi, so pogledali vase, v temo in svetlobo ter to sprejeli, so ljudje sedanjosti in prihodnosti. Na teh bo temeljil nov način sveta. Ljudje, ki vse delajo s smislom, so v stiku s seboj in brez mask. Kako bom pritegnil tisto, kar želim, če nosim masko in se delam da sem nekdo drug? To povzroča kaos, zmedo, bolezni. Avtentičnost ustvarja dobro življenje, zdravje, dobre odnose, veselje in radost. Samo človek, ki stremi po lastnem razvoju, po povezovanju namesto tekmovanju z drugimi, ki bo namesto strahu raje izbral pogum in ljubezen, je človek sedanjosti in prihodnosti. Ljudje, ki vedo, kdo so, ki vedo, da smo vsi nepopolni in z napakami, ljudje, ki se zavedajo ran in jih rešujejo. Edina odrešitev je, da vsak dan presegam samega sebe, da tekmujem s seboj včeraj in ne z drugimi danes. Prihodnost in sedanjost so ljudje, ki za svoje življenje prevzemajo odgovornost. Lahko spremeniš svoj notranji svet. Ker tako kot je znotraj, je tudi zunaj. Lahko ga spremeniš v pretočnega, lahko odstraniš vozle. A prej moraš pogledati v vse, kar si. To je rast, napredek, razvoj. Zmagovalci so tisti, ki po vsakem padcu tudi vstanejo in se borijo naprej. Drugih zmagovalcev ni. Všeč mi je ideja o ljubezni in povezovanju, saj jo zagovarjam. Vendar samo z ljubeznijo do sebe, drugih in do sveta ne dosežemo ničesar, če smo pasivni. Vsak med nami mora znati uporabiti to energijo, 'poredno', 'uporniško', 'bad ass', ki je v vsakem med nami, da se premakne naprej, da spreminja sebe in svet. Za to je. Ne sramujmo se je, temveč jo nujno izkoristimo! Ne pozabi, moč je v tebi. In imaš je več kot misliš. Nihče te ne more prisiliti v nekaj, česar nočeš.
Prejšnji prispevek Naslednji prispevek

Comments

    • AD
    • 04.05.2017

    Knjiga, ki me je večkrat spravila v jok… prevečkrat spominja na naše družinske zgodbe… čudovita zgodba.

      • damjana.bakaric
      • 07.05.2017

      Ja, dobra je….:-)

Comments are closed.
1 share