Velika čarovnija, Elizabeth Gilbert

Velika čarovnija me je navdahnila, da se zazrem vase, obrišem prah s svoje ustvarjalnosti ter jo zaženem na polno.

Prepričala me je, da ne smem nikoli odnehati in da naj svoje življenje posvetim temu, kar rada delam, pa čeprav mi to ne prinaša denarja. Ker le tako je življenje smiselno.

Z njo sem spoznala, koliko  mi v resnici pomenijo moje skrite otroške želje o tem, da bi postala pisateljica. Predstavljala sem si se, kako živim v majhni stari hiši v Toskani, kjer pišem zunaj na terasi. Sama in v miru. To željo sem zatrla, ker sem menila, da nisem dovolj dobra in sposobna, da nimam kaj povedati. In kdo bi me sploh bral? Velika čarovnija me je prepričala, da se vrnem na pot ustvarjalnosti in naj opustim ves strah.

Končno mi postane jasno, kako neumno je biti prestrašen. Imeti tisoč ‘kaj pa če’ stavkov. Predstavi mi navdih, ki me je že obiskal, a zanj nisem imela časa, ker sem svojo dragoceno energijo in čas posvečala opravljanju vsakodnevnih obveznosti, ki me niso osrečevale, življenje pa je neusmiljeno teklo mimo mene.

V tej knjigi gre za ponovno obujenje ljubezni do sebe skozi ustvarjalnost, ki je v vseh nas. Gilbertova nam pojasni, kakšen je trenutek, ko pride navdih. Ta genij. Ko pride, mu prisluhnimo, ko odide, ga pustimo oditi. Kajti samo tisti, ki hodijo po svoji poti, v resnici živijo. In nobenega dovoljenja od nikogar ne potrebujemo, da živimo ustvarjalno življenje. Zatorej je pametno, če se opredelimo. ‘Sem pisateljica. Sem pevec. Sem fotografinja. Sem izumitelj.‘ Na glas in pred vsemi, predvsem pa pred samim seboj.

Brilijantno nam sporoči, da ni potrebno, da je naše ustvarjanje pomembno, in da nam ni treba biti perfekcionist, ko ustvarjamo. ”Ne glede na to, ali mislite, da ste sijajni ali zguba, samo delajte, kar morate in vrzite to iz sebe.” In potem stavek: ”A nikoli se ne pustite zavesti veri, da potrebujete blagoslov nekoga drugega (ali vsaj njegovo razumevanje), da bi lahko ustvarjali.” Le delajmo, kar nas poživlja. ”Sledite temu, kar vas privlači, kar vas obseda, kar vas žene. Zaupajte takim vzgibom. Ustvarjajte tisto, kar povzroča revolucijo v vašem srcu. Preostalo bo samo poskrbelo zase.”

In še za konec, o perfekcionizmu.

”Res je, perfekcionizem prepreči ljudem, da bi dokončali svoje delo – ali še huje, pogosto prepreči ljudem, da bi delo sploh začeli.”

Največji hec pa je to, da lahko začnete, kadarkoli sklenete, da boste začeli. Nikoli ni prepozno. Dajte svoje delo v svet, ker izid ni pomemben.

Ste z mano? 🙂

Oznake:

Related Posts

by
O meni
Previous Post Next Post
8 shares

Išči po koledarju

november 2016
P T S Č P S N
    Dec »
 123456
78910111213
14151617181920
21222324252627
282930