“Ura meditacije na dan je dobra, a še zdaleč ne dovolj. Meditacijo moraš vaditi, ko hodiš, stojiš, ležiš, sediš in delaš, medtem ko si umivaš roke, pomivaš posodo, pometaš tla, piješ čaj, se pogovarjaš s prijatelji ali počneš karkoli drugega.”
Sliši se zapleteno, a ni. Ravno nasprotno. Precej preprosto je. Naravno. To smo v osnovnem bistvu mi. A smo pozabili nekje. Nekje na tej divji poti.
Kasnejše knjige o čuječnosti to knjigo navajajo kot nekakšno začetnico čuječnosti. V izvirniku so jo izdali leta 1975.
Bralec, ki ima za seboj že nekaj kilometrine besedil o čuječnosti in meditaciji, začuti, da je knjiga drugačna od drugih, ki o tej tematiki pišejo od leta 2014, kjer se je na naslovnici revije Scientific American pojavil naslov: Nevroznanost meditacije, istega leta pa tudi naslov na naslovnici revije Time: Čuječa revolucija.
Thich nas pelje po zares osnovnih korakih. Zavestno pomivanje posode. Če posode ne pomivamo z zavedanjem in vso pozornostjo, je to dejanje brez vrednosti. Kaj to pomeni? To pomeni, če med pomivanjem posode razmišljamo o skodelici čaja, ki jo nameravamo spiti kasneje, ali pa o drugih obveznostih, potem v času pomivanja posode nismo živi. Pravzaprav smo, vendar stojimo ob koritu, povsem nezmožni, da bi se zavedali čudeža življenja. Na prvi pogled prismojeno, pa vendar… Če ne moremo pomivati posode, ne moremo početi niti drugih stvari, kar pomeni, da nas posrka vase prihodnost, mi pa nismo sposobni zares živeti niti minute življenja. Razumete? Tako je z vsemi stvarmi. Poudarek je na uživanju hrane, popolni pozornosti, kaj jemo.
Dotakne se sutre o pozornosti: »Ko hodi, se mora učenec zavedati, da hodi. Ko sedi, se mora učenec zavedati, da sedi…« Pozornost lahko vadimo prav v vsakem trenutku. Ko hodimo, ko se učimo, ko pišemo, ko jemo, se pogovarjamo s prijateljem. Priložnosti je več kot dovolj, in če tega ne zmoremo, nam Thich predlaga, da si izberemo določen dan v tednu in skušamo biti ves čas pozorni na vse, kar počnemo. Tako bomo to navado počasi vnesli v vse dneve. Poudarja pomembnost dihanja, ker je dih most, ki naše življenje povezuje z zavestjo, ki naše telo združi z našimi mislimi.
In kako naj vadimo pozornost?
Ostanimo osredotočeni na delo, bodimo zbrani in pripravljeni spretno ter pametno razrešiti vsak položaj, v katerem se znajdemo. Zato je zavedanje lastnega dihanja temelj. Thich nas nauči slediti lastnemu dihanju, o tem, zakaj naj bi človek sploh meditiral pa odgovori: »Predvsem zato, ker moral vsak od nas izkusiti popoln počitek. Celo spanec nam ne da popolnega počitka…«
Zanimivo. Nujno za vse, ki se želite zdraviti z meditacijo, čuječnostjo (mindfulness)….
Več o mojih video vsebinah na mojem Youtube kanalu. Če ne preneseš odkritosti, raje ne glej. https://www.youtube.com/user/MsDamjana
Avtorica kolumne: Damjana Bakarič, avtorica knjižne uspešnice Na tesnobi in Na boljše ter 11 zgodb z naslovom Razmerja. Predavateljica o stresu, izgorelosti, anksioznih motnjah, odnosu do sebe in do drugih ter sveta. Zagovornica počasnega življenja. Moč je v tebi. Da se, vse lahko spremenimo s tem, ko z mislimi in navadami, dejanji ter prepričanji vzpodbudimo drugačne možganske povezave.
Moja zadnja knjiga Pogumna srca tukaj: https://berem.damjanabakaric.com/pogumna-srca/
Individualni pogovori, prijava: info@berem.damjanabakaric.com
